Temperatura sveže pare v kotlu šestega bloka šoštanjske termoelektrarne je 600 stopinj Celzija, kar je precej vroče. Vroče pa je po ljudskem prepričanju tudi v peklu, kamor bi nas lahko v metaforičnem pomenu privedla nagla vladna odločitev za opustitev rabe premoga v Sloveniji. V čem je težava? Energetska stroka in politika sta tako v Sloveniji kot v svetu v večjem delu enotni, da je prehod na čiste in obnovljive vire energije nujno potreben, če želimo zmanjšati škodljive izpuste ogljikovega dioksida ter prašnih delcev v ozračje. Zato je potrebno zmanjšati uporabo fosilnih virov pri proizvodnji električne energije in jih nadomestiti s čistimi viri. Odločitev za opustitev premoga je zato sama po sebi pozitivna, a težava je predvsem v letnici, ki jo je za to določila slovenska vlada. Gre za leto 2033, kar je po mnenju nekaterih strokovnjakov prehitro. Prenagljen in nepremišljen umik namreč prinaša dve veliki težavi. Prva je v tem, da bo država do te letnice zelo težko zagotovila enakovredne nadomestne vire enegije. Termoelektrarna Šoštanj namreč danes proizvede tretjino električne energije v Sloveniji. Druga težava je socialne narave, saj se bo morala ob tem celotna regija ustrezno gospodarsko prestrukturirati, za kar pa še ni ustreznega načrta.
Kaj bo aleternativa leta 2033?
Vlada je sredi januarja letos sprejela nacionalno strategijo za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij. Kot so zapisali po seji vlade, na kateri so sprejeli odločitev, je čimprejšnji začetek izvajanja strategije nujen za energetsko preobrazbo Slovenije. Namen odločitve, ki tako predvideva zaprtje velenjskega premogovnika, je zagotoviti tudi pravičen prehod za vse delavce in njihove družine v obeh slovenskih premogovnih regijah, Savinjsko-šaleški (SAŠA) in Zasavski, ki jih bo ta odločitev prizadela. Tako je vlada opredelila leto 2033 kot leto, v katerem bo Slovenija najkasneje prenehala uporabljati premog za proizvodnjo električne energije. A to je komaj začetek, saj mora vlada šele najti ustrezen način za omenjeno prestrukturiranje ter zanj tudi najti ustrezne finančne vire. Pri tem so sicer zapisali, da bo obema regijama omogočen neoviran dostop do sredstev sklada za pravičen prehod, v sklopu katerega bo za Slovenijo do leta 2027 na voljo 248 milijonov evrov. Odločitev vlade nekateri vidijo predvsem v povezavi z načrtovano gradnjo drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem. Ministrstvo za infrastrukturo, ki ga vodi Jernej Vrtovec, je lani družbi Gen energija, ki upravlja z obstoječo nuklearko, izdalo tudi energetsko dovoljenje za gradnjo drugega bloka.
Takšno odločitev bi moral sprejeti državni zbor
"To je prehitro, da bi lahko naredili pošteni prehod iz premogovništva, kar so storili v primeru zapiranja določenih rudnikov v Nemčiji in na Poljskem," opozarja dr. Franc Žerdin, strokovnjak za rudarstvo, ki je bil enajst let tudi direktor Premogovnika Velenje. "Datum izstopa je bil sprejet nepremišljeno, ker Slovenija nima sprejete energetske strategije, kaj bo po letu 2033, ko se bo zaustavil TEŠ 6. Kako bomo takrat Slovencem zagotavljali oskrbo z elektriko? Zmanjkalo nam bo od 35 do 40 odstotkov električne energije, če pa ne bo podaljšana življenjska doba jedrske elektrarne v Krškem, nam bo manjkalo kar 70 odstotkov," pravi Žerdin, ki tudi vodi projektno skupino za prestrukturiranje regije SAŠA skladno s pravičnim prehodom. Pri tem še opozarja, da vlada nima pristojnosti za sprejem tako pomembne odločitve, temveč lahko to po njegovem mnenju naredi le državni zbor. "Tako določa tudi energetski zakon. Če v državi izločamo pomemben energetski vir, kar premog je, potem mora državni zbor odločiti, kako ga bomo nadomestili." Nad vladno odločitvijo so razočarani tudi v Sindikatu delavcev rudarstva in energetike Slovenije. "Po letih negotovosti in zavajanj glede izhoda iz premogovništva leta 2054 je sedaj letnica postavljena na 2033 z možnostjo zamika. Skrbi predvsem to, da gre za popolnoma politično odločitev, iz katere smo bili knapi v celoti izključeni," so zapisali v odzivu na vladno strategijo.
"Če v državi izločamo pomemben energetski vir, kar premog je, potem mora državni zbor odločiti, kako ga bomo nadomestil"
Žerdin: Dokler je v Velenju premog …
V tem trenutku v svetu prihaja celo do obrata, saj saj naj bi po podatkih mednarodne energetske agencije (IEA), ki jih navaja Reuters, med drugim letos prišlo do zmanjšanja povpraševanja po zemeljskem plinu, saj je zaradi visokih cen plin premog bolj konkurečen pri proizvodnji energije. "To je realnost. Poraba elektrike v celem svetu narašča. Plin je energetsko veliko bolj občutljiv kot premog. Plina je sicer veliko, a je lociran samo v nekaj državah. Pametne države so zato zelo previdne na tem področju," še pove Žerdin, ki dodaja, da bodo Nemci iz premoga izstopili najhitreje leta 2038, Poljaki pa še kasneje.
"Mi se zelo težko primerjamo z Nemci, saj so si oni zastavili kasnejši datum izstopa, imajo tudi ustrezne vetrovne razmere, lahko ustvarijo alternative in so dovolj ekonomsko močni, da jih udejanjijo, mi pa imamo pri tem zelo majhen manevrski prostor. Trenutno neke pamente opcije nimamo niti na papirju, jedrska rešitev je vsekakor rešitev, a ni kratkoročna. Do drugega bloka jedrske elektrarne lahko pridemo po optimističnem scenarju čez 20 let, če bi imeli že danes zadeve lokacijsko urejene." Žerdin meni, da bi bilo zato boljše šestemu bloku termoelektrarne podaljšati življenjsko dobo, dokler je bo na voljo premog v Velenju. "Torej vsaj do leta 2040, do takrat pa pripraviti realno strategijo proizvodnje električne energije v Sloveniji. Če smo do zdaj živeli v energetskih nebesih, bo tako hiter izstop iz premoga Slovence pahnil v energetski pekel, ki bo pomenil veliko pomanjkanje, redukcije elektrike in visoke cene energije."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
