V nedeljo, 24. aprila lani, so bile v Sloveniji parlamentarne volitve. Že takoj po odprtju volišč so iz Evropske ljudske stranke (EPP), matične politične skupine SDS in NSi, izrazili zaskrbljenost pred vmešavanjem v slovenske volitve iz tujine. S prstom so pokazali na Rusijo. Oglasil se je tudi prvak SDS Janez Janša. Po njegovem je bila zaskrbljenost glede vmešavanja iz tujine v slovenske volitve "delno upravičena".
Toda s tem je Janša pozornost usmeril stran od države, ki je v tednih pred tem dejansko skušala vplivati na izid parlamentarnih volitev v Sloveniji. To je Srbija, kjer ima absolutno oblast predsednik Aleksandar Vučić, Janšev politični prijatelj in zaveznik.
Danes namreč razkrivamo, da so si slovenske in srbske oblasti pred lanskimi volitvami v obeh državah vzajemno pomagale pri iskanju podatkov, s katerimi so želeli oblatiti vodilne politike opozicije. To dokazujejo dokumenti, ki smo jih v zadnjih mesecih dobili na vpogled, in pričevanja več, med sabo nepovezanih virov iz različnih držav. Glavni tarči sta bila:
- Robert Golob, predsednik Gibanja Svoboda, ki od junija vodi slovensko vlado, in
- nekdanji župan Beograda Dragan Đilas, predsednik Stranke svobode in pravičnosti (SSP). Že več let velja za Vučićevega političnega sovražnika številka ena, zaradi česar ga redno napadajo tabloidi iz njegovega kroga.
Je Vućić povedal preveč?
Slovenski urad za preprečevanje pranje denarja (UPPD) je tako že jeseni 2021, manj kot pol leta pred parlamentarnimi volitvami v Srbiji, začel iskati podatke o Đilasovih bančnih računih v Sloveniji in drugih evropskih državah. Kmalu zatem je srbski UPPD po Balkanu začel pridobivati podatke o računih, transakcijah in poslih družbe GEN-I, ki jo je vrsto let vodil Golob, takrat že prvi favorit za zmago na aprilskih volitvah.
Šlo je za vzajemno prijateljsko pomoč. Slovenski urad, ki ga je takrat vodil izbranec SDS Damjan Žugelj, namreč sam za pridobivanje teh podatkov ni imel ne zakonske podlage ne pooblastil. Zakaj ne? Ker družba GEN-I do takrat nikoli ni bila v preiskavi zaradi suma pranja denarja, predhodnih kaznivih dejanj ali financiranja terorizma. To so v Ljubljani očitno vedeli, zato so obvod našli prek Beograda. To dokazuje dejstvo, da se je nekaj dni pred slovenskimi volitvami del podatkov, ki jih je pridobil srbski urad, v selektivni obliki pojavil v medijih iz kroga SDS.
Kronologija dogodkov dopušča možnost, da je šlo za dogovor na državni ravni. Intenzivno sodelovanje med slovenskim in srbskim uradom se je začelo po tem, ko je Aleksandar Vučić konec avgusta 2021 obiskal strateški forum na Bledu. Ali je takrat Janšo prosil za pomoč pri obračunu z Đilasom, ni znano. Že več mesecev pred tem pa je direktor srbskega urada Željko Radovanović javno napovedal, da bodo podatke o Đilasu pridobili prek mednarodne mreže finančnih organov.
A pri tem v Srbiji očitno niso bili uspešni. Kot nam je pojasnilo več sogovornikov, želijo imeti finančni uradi v državah EU ob takšnih zaprosilih tudi jasno utemeljitev, zakaj jih prosilec potrebuje. Radovanović se je v javnih nastopih skliceval zgolj na pisanje srbskih medijev, ki jih obvladuje Vučić. V Beogradu so zato ubrali drugo pot – prek Slovenije.
Prvi del: Slovenija išče Đilasove račune
Že 1. novembra 2021 se je Vučić spet srečal z Janšo, tokrat ob robu klimatske konvencije OZN v Glasgowu. "Srbija in Slovenija krepita odnose in sodelovanje na vseh področjih družbenega življenja," je takrat sporočil Vučić. Teden dni pozneje je javno napovedal razkritje dokazov o tem, "koliko denarja sta Đilas in (medijski mogotec, op. a.) Dragan Šolak dala lobistom, ki so delali za kosovske Albance in zagovarjali bombardiranje, zdaj pa delajo na razbitju Republike srbske".
Kako je potekala "operacija Đilas"
V istem času so bili stiki med uradoma že zelo intenzivni. Na slovenskem UPPD so nam že lani potrdili, da je Žugelj novembra 2021 vsaj dvakrat obiskal Beograd. Prvič se je udeležil regionalne konference o nezakonitih transakcijah, drugič pa je obiskal srbski urad. "Obisk je bil povezan z uresničitvijo dvostranskih dogovorov med uradoma in predstavitvijo določenih IT rešitev," so pojasnili.
Toda že konec novembra je slovenski urad odprl postopek proti Đilasu. Dokumenti potrjujejo, da so na UPPD želeli preiskovati tudi nekatere člane njegove družine. Prek mednarodne izmenjave so iskali podatke iz Švice, kjer deluje Đilasovo podjetje Multikom Open.
So v Ljubljani postopek proti Đilasu odprli zgolj zato, ker so v Srbiji ocenili, da bo organ iz članice EU lažje prišel do morebitnih obremenilnih podatkov o tamkajšnjem opozicijskem politiku? Na UPPD konkretnih zadev ne komentirajo. Po naših podatkih pa je Žugelj tudi v poznejših mesecih potoval v Srbijo. Uradno je hodil v tujino "zaradi konkretne operativne analize ter mednarodne izmenjave podatkov in dokumentacije, ki jo je urad začel v mesecu novembru". Torej takrat, ko se je lotil Đilasa.
Drugi del: v Srbiji gredo v lov za Golobom
Zgodba je hitro dobila nadaljevanje. "Operaciji Đilas" je namreč sledila "operacija Golob". Tokrat v obratni smeri: slovenskemu uradu je na pomoč prišel urad iz Srbije - in to po zelo podobnem modelu kot pri Đilasu.
Kako je potekala "operacija Golob"
V začetku leta 2022 je Golob napovedal vstop v politiko. Konec januarja je postal predsednik Gibanja Svoboda, ki je takoj prišlo na vrh javnomnenjskih anket. Le nekaj dni zatem je Bojan Požar, Janšev politični zaveznik in medijski delavec, objavil anonimko o poslovanju družbe GEN-I iz Beograda, pod katero so bili podpisani njeni "zaskrbljeni zaposleni". Ker je imela ta družba po podatkih iz letnega poročila skupine le štiri zaposlene, je precej bolj verjetno, da je anonimka prišla od drugje, morda kar iz Slovenije.
A tudi to je bilo za srbski urad dovolj, da je začel iskati podatke o računih, transakcijah in poslih GEN-I na Balkanu. Iz Beograda so tako za pomoč prek mednarodne izmenjave zaprosili finančne organe iz Črne gore. Pri tem so navedli, da podatke potrebujejo zaradi preiskav, ki jih vodijo. Toda pri tem so prikrili, da je izvorno naročilo prišlo iz Ljubljane. V Črni gori so bili namreč močno presenečeni, ko so ugotovili, da so se posamezni podatki, ki so jih poslali v Beograd, tik pred aprilskimi volitvami pojavili v Sloveniji. "Mednarodne finančne preiskave", o kateri so ob objavi teh podatkov pisali mediji iz kroga SDS, v resnici nikoli ni bilo. Prijavo na policijo je urad vložil šele tik pred Žugljevim odhodom.
Končni odgovor, ali in v kolikšni meri je pred volitvami v Sloveniji prišlo do načrtnega zlorabljanja državnih institucij za politične potrebe SDS, bo dala kriminalistična preiskava. Na Nacionalnem preiskovalnem uradu (NPU) so decembra potrdili, da "zbirajo obvestila zaradi razlogov za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti". Žugelj je pred časom v sporočilu za javnost vse obtožbe zanikal. Za kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic je določena zaporna kazen od enega do petih let.
