Prehod v zeleno fazo epidemije omogoča tudi bolj množično vračanje zaposlenih na ustaljena delovna mesta. Prihodnji teden se vračajo v večini podjetij, tudi zaposleni, ki ustvarjamo Večer. Skupaj z dopisniki smo preverili, kako bo z vračanjem v Podravju in na Koroškem, kakšne so bile izkušnje z delom na daljavo in ali bodo zaposlenim tudi v prihodnje omogočili izbiro: delo na daljavo in/ali na delovnem mestu.
Vračanje v več valovih
Plinarna Maribor, ki spada v skupino Istrabenz plini, je vsem zaposlenim s 24. majem odredila polno prisotnost na delovnih mestih, na sedežih družb oziroma na terenu. Delo od doma je odtlej mogoče le v izjemnih okoliščinah in ni prepuščeno prosti izbiri zaposlenega. Ob ponovnem vračanju na delovna mesta so ohranili kar nekaj varovalnih ukrepov. Ob splošno znanih ukrepih recimo to, da njihovi sestanki praviloma še zmeraj potekajo na daljavo. Direktor Plinarne Maribor Boštjan Vrhovšek pravi, da "je bilo voditi 81-članski kolektiv na daljavo, v teh izjemnih okoliščinah, svojevrsten izziv, ki pa ob prizadevnem pristopu zaposlenih, njihovih vodij in usklajeni podpori matične družbe vseeno ni bil prevelik". V tem času so "popolnoma spremenili način organizacije tako internih kot eksternih sestankov in učinkovito koristili digitalne aplikacije, za odličen komunikacijski kanal za zaposlene pa se je v tem času, bolj kot kadarkoli prej, izkazal tudi intranet". "Posebnega negativnega vpliva na produktivnost nismo zaznali, saj smo ostali med seboj ves ta čas tesno povezani v delu, smo pa danes veseli, da smo se ponovno vrnili v svoje delovno okolje," je še dejal Vrhovšek.
V Zavarovalnici Sava vse od izbruha koronavirusa pozornost namenjajo zdravju zaposlenih in strank. Od marca 2020 so strankam v celoti omogočili poslovanje na daljavo, od sklenitve zavarovanja do reševanja škodnih primerov. S postopnim sproščanjem ukrepov pa so lahko vse storitve že v preteklih mesecih opravljale tako na daljavo kakor tudi s fizičnim obiskom zastopnikov oziroma cenilcev ter cenilnih mest.
"Glede na trenutno epidemiološko sliko pa bomo v mesecu juniju pričeli s postopnim vračanjem (zaposleni se bodo vračali na delovno mesto v več valovih) vseh zaposlenih nazaj na delovno mesto, pri čemer bomo tudi ob vračanju poskrbeli za zdravje zaposlenih in strank. Ne glede na stanje smo, tako v preteklosti kakor bomo tudi ob vračanju zaposlenih na delovno mesto, poskrbeli za nemoteno poslovanje zavarovalnice in strank z nami, saj zaposlene in stranke postavljamo na vseh področjih v središče našega poslovanja," je povedal David Kastelic, predsednik uprave Zavarovalnice Sava.
Naporno vodenje dela na daljavo
V podjetju Mark Metal, v katerem zaposlujejo 90 ljudi, so se glede na to, da so proizvodno podjetje, lahko dela na daljavo posluževali v omejenem obsegu. "V prvem valu, ko je bilo še veliko neznank glede bolezni in virusa, je večina administrativnih služb poskušala delati od doma. A se to ni izkazalo za dobro, saj je veliko dela ostajalo, pojavljalo pa se je tudi veliko novega. Dnevnih proizvodnih sestankov, ki se jih udeležuje večje število zaposlenih, sicer še vedno ne izvajamo v živo, ampak preko teamsov. Enako velja za vse usklajevalne sestanke s sodelavci v Avstriji. In tega smo se morali vsi naučiti. Tudi vsa eksterna izobraževanja potekajo v elektronski obliki. V zadnjem letu smo se zelo malo družili. In spoznali smo, da samo delo brez ostalih aktivnosti zaposlenih ne motivira dovolj. Prav tako so osamitve v pisarne, ki so bile nujne, ali drseči delovni čas, zaradi katerega se nismo več srečevali, prispevali k zelo drugačni klimi kot pred ukrepi," stanje v podjetju opisuje tehnični direktor Dejan Radić. Po njegovih besedah so poslej pri vsakem opravilu in na vsakem delovnem mestu bolj fleksibilni. In prav zaradi tega je podjetje zdaj v boljši formi: "V podjetjih, kjer so bili doma dalj časa, so imeli ob vračanju na delo veliko večje težave. Padli so delovni elan, delovne spretnosti in kondicija. Mi s tem na srečo nismo imeli težav."
Hibridno delo bo ostalo
Jasno Dominko Baloh, direktorico Fakultete Doba, smo povprašali, ali naj podjetja ohranijo hibridne oblike dela in na kaj naj bodo pri vračanju na delo pozorna:
"Zagotovo se bo hibridno delo ohranilo, a v manjšem obsegu, kot je do sedaj. Delo na daljavo ne bo v celoti nadomestilo dela na kraju samem, temveč ga bo dopolnilo. Kljub temu da smo se te oblike dela po večini navadili, to prinaša nekaj pasti. Zaposleni, ki delajo od doma, niso več neposreden del organizacijske kulture, težje je usklajevanje privatnega in službenega časa, timskega dela in vzpodbujanja kreativnosti in inovativnosti, pogosta je tudi preobremenjenost.
Pri vračanju zaposlenih v delovno okolje bodo zaposleni potrebovali prilagajanje, zato morajo biti podjetja osredotočena na to, da načrtujejo vnaprej, določijo prioritetne projekte in jasna pričakovanja. Poskrbijo, da zaposleni razumejo, kaj se od njih zahteva. Komunikacija naj bo pogosta, jasna in razumljiva, naj prisluhnejo zaposlenim in okrepijo delovne time. Sodelovanje, uspešnost in dobro počutje morajo biti v središču vsake strategije vračanja v pisarno. Razlog za delo fizično na delovnem mestu je enak kot vedno: združiti ljudi okoli skupnega namena in skupnega dela." (skl)
Radić še dodaja, da so v tem času spoznali, da je vodenje na daljavo v njihovem podjetju nemogoče, sploh v časih, ko se ustvarjata panika in strah ter je ogromno neznanega: "Takrat je potrebnega še toliko več napora, da se ohrani neka normalnost, da ljudje ostanejo dovolj pomirjeni, da se lahko skoncentrirajo na delo in da ostajajo zdravi, pa ne samo fizično." Zaradi vseh naštetih izkušenj v podjetju drugačnih oblik dela v prihodnje ne nameravajo obdržati.
Izgubljata se povezanost in pripadnost
Tudi v ptujskem podjetju Intera, usmerjenem v iskanje inovativnih spletnih rešitev, se 29 zaposlenih v tem času vrača v običajne tirnice dela, s to razliko, poudarja direktor podjetja Peter Ladič, da so se sami že v preteklosti, tudi pred epidemijo, posluževali dela na daljavo, tak način pa nameravajo obdržati tudi v prihodnje: "Za nas tako začetek epidemije kot prehajanje v zeleno fazo v smislu delovnega procesa nista predstavljala posebnega stresa. Se pa o tem veliko pogovarjamo in ugotavljamo, da morajo biti na tak prehod podjetje pa tudi zaposleni dobro pripravljeni. Jasna komunikacija, cilji, konec koncev tudi preverjanje pogojev zaposlenih za delo na domu. Vsi nimajo možnosti za optimalno delo od doma, sploh ker je nekaj časa potekalo tudi šolanje na daljavo. Na dolgi rok tako podpiramo delno delo na daljavo, vsekakor pa ne v stoodstotnem obsegu. Pri delu na daljavo se namreč začneta izgubljati pripadnost in povezanost ekipe."
Vpliv oddaljenosti na kreativnost je odvisen tudi od orodij, ki jih zaposleni uporabljajo
Pri vodenju podjetja Ladič vidi razliko predvsem v tem, da je treba organizirati kakšen skupni sestanek več ali kakšno informacijo večkrat ponoviti, da se razširi, saj je pri taki obliki dela precej manj spontanih pogovorov in debat. Vpliv oddaljenosti na kreativnost pa je po Ladičevem mnenju odvisen tudi od orodij, ki jih zaposleni uporabljajo: "Mi že vseskozi uporabljamo orodja za klepet znotraj podjetja, tudi ko smo v pisarnah, med drugim zato, da se zaposleni ne motijo med seboj. Seveda pa ni bilo skupnih kosil ali skupnega piva po službi. In ta del je manjkal, saj se tudi tam rodijo marsikatere nove ideje."
V službo, ker so se dela od doma naveličali
Slovenjgraško podjetje Troia, ki se ukvarja z implementacijo informacijskih sistemov, se je v zadnjem letu tudi kadrovsko okrepilo in ima že več kot 45 sodelavcev. V času epidemije je večina zaposlenih delo opravljala od doma, pisarn so se posluževali le po potrebi. Poleg tega so prilagodili aktivnosti s partnerji in strankami, ki so v celoti potekale virtualno.
"V podjetju smo online način dela izvajali že v preteklosti, saj nismo vsi na isti lokaciji, zato posebne priprave ali navodila niso bila potrebna. Bili smo prilagodljivi in dopuščali zaposlenim, da si dan oziroma delo organizirajo, kot jim ustreza. Malo drugače je bilo s strankami, ki tega načina dela niso bile vajene v tolikšnem obsegu in pri katerih smo pred korono, ob uvajanju nove tehnologije, izvajali delavnice v živo. Konkreten primer je baltska skupina Ignitis Group v Litvi, kjer bomo izpeljali implementacijo informacijskega sistema za upravljanje sredstev za področje distribucije plina in elektrike. V tem primeru bi bilo lažje tako nam, predvsem pa stranki, da bi lahko nekatere aktivnosti izvajali v živo in ne preko online konferenc," pove direktor Primož Sevčnikar.
Večina zaposlenih se je ob sproščanju ukrepov odločila, da se vrne v službo, saj so se dela od doma naveličali. Kot pojasnjuje direktor, je bilo sicer največji problem usklajevanje šolskih obveznosti in službe, zato je bilo zaposlenim omogočeno, da si delo razporejajo po svojih urnikih. Izvajanja nalog niso posebej preverjali, saj sodelavcem zaupajo.
Na neki način pa se je spremenilo tudi delo s strankami. "Pred pandemijo so bili online sestanki večini podjetij nesprejemljivi, saj naj bi samo sestanek v živo prikazal resnično profesionalnost in željo po sodelovanju. Zdaj se je to spremenilo in jih marsikdo vidi kot prednost," dodaja direktor.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
