Predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Miroslav Petrovec je povedal, da testiranja podajajo edini vpogled v epidemijo in omogočajo izvajanje ustreznih ukrepov ter dajejo smernice, kakšni ukrepi bi morda bili potrebni.
V zadnjem valu epidemije je število testiranj petkrat višje kot v prvem. "To predstavlja ekstremni napor za vse, ki delajo v laboratorijih in se zelo težko soočajo s tako velikim številom vzorcev, ki jih morajo dnevno obdelati," je povedal Petrovec.
V zadnjem tednu so opravili analize in ugotovili, da je bilo v mesecu oktobru 99,1 odstotka vzorcev obdelanih v 24 urah, skoraj 70 odstotkov so jih obdelali v 12 urah.
Kapacitete laboratorijev so trenutno na zgornji meji, pravi Petrovec. "Vendar se ves čas z izboljšavami in nabavami trudimo, da bi te kapacitete še povečali," je dodal.
Veliko upanja zato polagajo v prihod hitrih antigenskih testov, ki pa so lahko po besedah Petrovca vprašljive kakovosti. Zelo se bojimo uporabe teh testov v bolnišnicah in pri ljudeh, ki nimajo simptomov. "Zadnje študije so pokazale, da tak test, če je uporabljen pri tistih, ki nimajo simptomov, zgreši večino tistih, ki bi jih z molekularno metodo dokazali," je povedal Petrovec.
Kot primer, kjer bi lahko uporabili hitre teste, je Petrovec navedel domove za starejše s simptomatskimi bolniki, kjer bi lahko v kratkem času opravili triažo.
Ti testi so namenjeni za simptomatske bolnike med prvim in petim dnem okužbe. Pozneje lahko ni več zanesljiv, lahko pa se tudi zgodi, da prvi dan okužbe le-te ne potrdi, pa čeprav je testirani dejansko okužen. "Hitri test bo imel svojo vlogo, mislim pa, da v Sloveniji nekateri zelo vehementno polagajo preveč upanja v hitre teste, ki naj bi rešili epidemijo," je opozoril in poudaril, da to zagotovo ne bo mogoče. "Hitri test nikoli ne bo nadomestilo za ukrepe, ki smo jih dolžni spoštovati," je povedal.
Skupinski nakup prek Bruslja
Govorec vlade za covid-19 Jelko Kacin pa je potrdil, da se je Slovenija prijavila v skupen evropski nakup teh antigenskih testov. Ocenil je, da je v tem trenutku ključnega pomena vzpostavitev računalniške podpore testiranju. "Da se bo vedno in povsod vedelo, kdo je kdaj - da sem konkreten - testiral Kacina, kakšen je bil takrat rezultat, kje je od takrat naprej hodil in koga je lahko okužil, če stvari ne bi bile jasne. To je smisel tega testiranja. Potrebujemo enoten sistem. V ta sistem mora imeti vpogled moja družinska zdravnica, če grem k specialistu, mora imeti on vpogled, kdaj sem bil negativen in na kakšen način so to ugotovili zame," je na novinarsko vprašanje odgovarjal Kacin.
"Realno gledano pred aprilom ne moremo pričakovati cepiv, zato je še kako pomembno, da vzpostavimo delujoč sistem, ki je zanesljiv, ki je nepropusten, da se nihče temu ne izogne in vsak teden prej, ko bo to vzpostavljeno, bo pomembno za to naše obdobje do aprila. Od tega bo odvisna tudi kvaliteta našega življenja, lažje se bomo soočali s temi izzivi," je še dodal. "Ne želimo si, da bi kdor koli v tej stiski služil denar in predrago zaračunaval te teste, pri tem se pa brez skupnega državnega nadzora izognil kakršni koli odgovornosti za to svoje početje. Niso časi, ko bi se lahko igrali z zdravjem ljudi. Zdravje je v ospredju in na drugi strani solidarnost. Država pa mora vzpostaviti mehanizem, da bi se ta solidarnost manifestirala na čim boljši način," je še dodal. Za zdaj še ni znano, kdaj bi lahko bil ta nakup testov tudi izvršen, je zaključil Kacin.
V slovenjgraški bolnišnici zdravili pet otrok, najmlajši je bil star le dva meseca
Na novinarski konferenci je stanje v bolnišnici Slovenj Gradec predstavila strokovna direktorica Jana Makuc. Uvodoma je povedala, da je bolnišnica v prvem valu bolnike preusmerjala v druge bolnišnice, v drugem valu pa so na covid oddelku obravnavali 179 ljudi, večinoma moških. Na navadnem oddelku je najmlajši pacient star 25 let, najstarejši pa 100 let. Hospitaliziranih so imeli pet otrok, od tega je bil najmlajši star dva meseca, najstarejši pa 17 let.
Covid bolnike zdravijo zdravniki internisti, pri tem pa jim pomagajo "praktično čisto vsi zdravniki", je dodala Makučeva. Tudi sami se soočajo s kadrovskimi problemi. Odsotnih je namreč 18 odstotkov zaposlenih. Od tega jih je trenutno 69 na bolniški zaradi akutne okužbe s covid-19, 11 ljudi pa je v karanteni. Kot razlog za odsotnost z dela pa je Makučeva navedla tudi varstvo otrok.
Na oddelku za travmatologijo so odkrili 9 pozitivnih bolnikov, ki niso kazali simptomov. Ko so za tem testirali zaposlene, je prišlo do "kar velikega izpada" kadra, pravi Makučeva in pojasnjuje, da so izpad premostili s prerazporeditvami. Pri tem je poudarila, da so zaposleni to sprejeli zelo pozitivno.
