"Jaz sem vaš borec, sem vaša pravica, sem vojak angleškega jezika. Uporaba angleškega jezika daje tujim podjetjem velike tržne in ekonomske koristi, zato naj plačajo odškodnino!" Tako naj bi bil Donald Trump govoril na predvolilnem shodu marca v Wacu v državi Teksas. Ta novica je bila v enem od tujih časopisov objavljena v začetku aprila, a se je izkazalo, da gre za eno izmed prvoaprilskih šal. Vendar je v nasprotju s šalo resnica mnogo bolj presenetljiva. Donald Trump je namreč eden redkih predsednikov, ki so že odkrito povedali, da Ameriki ne gre za širjenje demokracije, pač pa za njene interese, in da naj članice pakta Nato za morebitno ameriško obrambo plačajo!
Prava resnica glede plačevanja nekakšne odškodnine pa je, da tako mi kot mnoge druge države odškodnino za ameriško nadvlado že dolgo odplačujemo, in to z denarjem in ljudmi! Pa poglejmo zakaj.
Ameriška imperialna kavbojska politika, v kateri vladata zakon dobička in zakon močnejšega, je znana. Nadvlado Amerike, tudi z angleščino, ki sega na vsa področja življenja (vojaško, politično, ekonomsko, kulturno, šolsko in psihološko), že desetletja plačujemo. Plačevanje orožja in šolanje vojakov sta najbolj očiten primer; sledi plačevanje svetovalcev in naših politikov, ki uporabljajo angleščino namesto slovenščine; plačujemo njihove multinacionalke in jim odvajamo dobičke; v kulturi plačujemo zabavnoglasbeno industrijo, filmsko industrijo, nakup knjig; v šolstvu plačujemo naše in njihove učitelje, učbenike in programe za širjenje angleščine; psihološko pa izgubljamo identiteto in smo se podredili pravilom kapitalizma, po katerih veljajo samo dobiček, potrošništvo in egoizem.
Občasno se pojavi podatek, da ZDA in Anglija na račun nadvlade angleščine na področju kulture in šolstva vsako leto zaslužijo preko dvesto milijard dolarjev. K temu tudi Slovenija nedvomno prispeva svoj delež. Že hitri izračun kaže, da smo v zadnjih desetletjih na raznih področjih plačali nekaj milijard dolarjev. Še bolj kot plačilo v obliki denarja je presenetljivo plačilo z ljudmi. Po osamosvojitvi Slovenije naj bi bilo odšlo v tujino preko dvajset tisoč praviloma mladih ljudi. Te ljudi smo doma vsaj dvajset let preživljali, vzgajali in izobraževali, financirali in usposobili – tudi jezikovno, z angleščino! Nato pa smo jih podarili (!), praviloma v angleško govoreče države! To darilo, če ga poskušamo izračunati, je šokantno; še bolj šokantno pa je, da sedaj mi uvažamo tuje ljudi, za katere moramo plačati stroške strokovnega, jezikovnega in socialnega vključevanja. V resnici imamo torej dvakratne stroške zaradi izkoriščevalskega kapitalističnega sistema.
Zahteva po odškodnini zaradi uporabe angleščine je danes še lahko šala, jutri pa mogoče ne bo več. Plačevanje ameriške (jezikovne) nadvlade na vseh področjih ter vloga molznih krav pa nista šala, pač pa grenka resnica že desetletja in še danes.
Janez Zadravec Klugler, Maribor
