V članku bivši državni sekretar za energetiko Zoran Kus razlaga, da nam jedrski lobi vsiljuje nakup nove nuklearke JEK 2, da postopek za izgradnjo nuklearke ni transparenten, da bo elektrika iz JEK 2 draga in da bi bilo najbolje, če te elektrarne ne bi gradili. Meni tudi, da bi morala država predvideti in stroškovno oceniti dva scenarija in ju predstaviti javnosti, da bi se javnost lahko odločila, kateri scenarij je po njenem mnenju boljši. Po enem scenariju bi imeli samo elektrarne na obnovljive vire energije (OVE), po drugem pa OVE in nuklearko.
Scenarij, po katerem bi imeli samo elektrarne na obnovljive vire energije, je videti nekako tako: v Sloveniji bi morali zgraditi na tisoče sončnih in vetrnih elektrarn, posekati vsako leto tisoče hektarjev gozdov, les zakuriti in s tem pridobiti električno energijo in zajeziti še nekaj rek in zgraditi hidroelektrarne. Tak način proizvodnje električne energije nima nikakršnih možnosti, da bi se ljudje na referendumu odločili zanj. Vsi stotisoči, ki nam je res kaj za okolje, bi bili proti. Za informacijo: oskrbe z električno energijo samo iz elektrarn na obnovljive vire energije ni v nobeni razviti državi.
Zoran Kus je po izobrazbi geograf in sociolog. Praktično nihče od teh, ki v javnosti nasprotujejo gradnji katerekoli elektrarne, ni iz energetske stroke. Nasprotujejo, ker pač lahko to počnejo, brez vsakršne odgovornosti, da elektriko sploh imamo. Ali nam je všeč ali ne, elektrarne, ki proizvajajo elektriko, kadar mi želimo (tudi ponoči, pozimi …), so nujnost. To so za zdaj nuklearke in elektrarne na premog, elektrarne na obnovljive vire energije so samo dodatek. Kaj bomo gradili, da bomo imeli elektrike dovolj, je predvsem stvar stroke, kako bomo to gradili, pa je stvar politike.
Bojan Suhodolčan, Maribor
