(AKTUALNO) JEK2: Stroka, politika in neznanke

Potem ko se je vlada Roberta Goloba že dlje časa soočala z očitki, da zavlačuje projekt gradnje drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem, je od torka naprej jasno, da se bodo v zvezi s projektom še letos izrekli tudi državljani. Zaradi omenjenih očitkov je opozicijska SDS sprožila pobudo za referendum o tem vprašanju, a je Golob hitro reagiral in na torkovem sestanku s predsedniki parlamentarnih strank dosegel konsenz, da bo referendum še letos, verjetno v drugi polovici leta. Stranke bodo tudi skupaj oblikovale referendumsko vprašanje, v katerem bo jasno naveden konkreten projekt JEK2. Golob pa je še celo izrazil pričakovanje, da bodo v kampanji vse zavzele pozitivno stališče do nadaljnje rabe jedrske energije v Sloveniji. Eden od razlogov, zakaj je smiselno referendum izpeljati še letos, je po besedah Goloba ta, da bi s tem omogočili pospešitev določenih postopkov, predvsem umeščanja v prostor. Hkrati bi s tem dali jasen signal investitorju, ki bo moral v pripravljalne aktivnosti investirati več kot 100 milijonov evrov še pred končno odločitvijo glede JEK2, ki bo sprejeta šele leta 2027 ali 2028, pravi Golob: "Investitor bo tako vedel, da ima podporo politike in javnosti za svoje aktivnosti." Pri tem je Golob še povedal, da bo projekt financiran z denarjem investitorjev. "Na slovenski strani bi to poleg Gen energije lahko bili tudi domači gospodarstveniki, ki so že izrazili interes za sodelovanje. Prav tako bi lahko država v ta namen izdala obveznice ali javni poziv k udeležbi prebivalstva," je še navedel predsednik vlade.   

Stroka pozdravlja enotnost politike  

"V stroki pozdravljamo enotnost politike, saj je zelo pomembno, da je politika enotna glede vključitve jedrske energije v prihodnjo energetsko oskrbo v Sloveniji," pravi predsednik Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije dr. Tomaž Žagar.  

V javnosti, še posebej na družbenih omrežjih, je sicer v zvezi z JEK2 že dlje časa v teku živahna razprava. Eden najpomembnejših vidikov, o katerem bo gotovo veliko govora tudi v času referendumske kampanje, bo dokončna cena projekta, ki pa je za zdaj še neznanka.  

"Ljudje trenutno nimajo niti osnovnih informacij o tem predlogu. Kakšna bi bila cena izgradnje, skupaj s skladiščenjem odpadkov in razgradnjo jedrske elektrarne? Kdo bo plačal za to? Kako bi cena novega reaktorja vplivala na ceno električne energije za vse nas? Še posebej, če upoštevamo, da je že danes cena elektrike iz sonca in vetra precej nižja od tiste iz novih jedrskih gradenj. Ključna informacija pa je tudi, koliko časa bi trajala gradnja? In kaj bi to pomenilo za druge investicije na področju energetike in prometa v desetletjih med tem?" niza odprta vprašanja Katja Huš, strokovnjakinja za jedrska vprašanja pri društvu za sonaraven razvoj Focus, prej sodelavka Greenpeacea. 

Glede smotrnosti investicije v gradnjo JEK2 z ozirom na morebitne prihodnje cene elektrike Žagar pravi: "Seveda je pri časovno in finančno tako obsežnih projektih vedno veliko neznank. Že sama inflacija lahko vpliva na spremembo cen in tudi na spremembo nominalne vrednosti projekta. Jasno pa je, da so cene električne energije, proizvedene v jedrski elektrarni, konkurenčne ali celo nižje od cen elektrike, ki je proizvedena na podlagi drugih virov. Vse dosedanje izkušnje nam kažejo, da je jedrska energija eden cenejših virov oskrbe z električno energijo." Kot pravi, je tudi enotno podporo jedrski energiji pri vseh parlamentarnih političnih strankah možno razumeti kot znak, da je že danes na voljo dovolj informacij, na podlagi katerih je mogoče doseči konsenz in odločitev o nadaljnjem razvoju in uporabi jedrske energije v Sloveniji: "Kako pa naj bo ta odločitev formalizirana in potrjena, pa je vprašanje za politiko." 

Vprašanje energetske oskrbe 

Odločanje o JEK2 bo pomembno tudi z vidika zanesljivosti energetske oskrbe države. Slovenska energetska stroka že dlje časa opozarja, da bo brez dodatnih vlaganj v nove vire Slovenija postajala vedno bolj uvozno odvisna. "Že danes je uvozno odvisna na področju električne energije, ki je uvažamo okoli 20 odstotkov. Lansko leto sicer nekoliko manj zaradi dobrega hidrološkega stanja, a še vedno več kot 10 odstotkov. Na področju celotnega energetskega uvoza je ta delež še večji. Torej je nedvoumno, da za energetsko samozadostnost potrebujemo nove vire energije, brez tega to ni možno narediti. Razen, če se odločimo, da bomo raje še naprej uvažali elektriko," meni dr. Tomaž Žagar. "Lahko pa na podlagi dejstev povemo, da je uvožena električna energija dražja, kot tista, ki jo proizvedemo doma. Tudi lansko leto smo uvažali električno energijo po višji ceni od tiste, po kateri so jo kupovali domači kupci, a smo razliko pokrivali s cenejšo električno energijo iz domačih elektrarn," še pove. 

Katja Huš nasprotno opozarja - jedrski scenarij ni edina možnost za zagotavljanje samooskrbe Slovenije, možnosti je več, le da o njih ne vemo nič ali zelo malo: "Slovenska energetska srenja mora z isto mero entuziazma kot v primeru novih jedrskih gradenj raziskati in predstaviti scenarije energetskega razvoja, ki v celoti temeljijo na zmanjšanju rabe energije in izrabi obnovljivih virov energije. Vemo, da so jedrske gradnje izjemno zamudne in drage, vse učinkovite energetske politike danes temeljijo na razvoju sončne in vetrne energije ter velikih investicij v omrežje. Ustvarjanje vtisa med ljudmi, da je jedrska pot edina možna, je skrajno zavajajoče. V kolikor pa bi bili državljani soočeni z referendumskim vprašanjem, ki bi bilo neke splošne narave glede 'dolgoročne rabe jedrske energije', pa bo to prefinjen poskus, kako legitimirati JEK2 brez resne razprave o specifičnem projektu."

Bo JEK2 novi TEŠ 6? 

V referendumski kampanji se gotovo ne bo moč izogniti primerjavam JEK2 s TEŠ 6, predvsem glede korupcijskih tveganj, ki jih prinaša tako velik projekt, a Žagar glede tega pravi, da je takšen pogled na projekt z vidika stroke zgrešen: "Še posebej zato, ker v jedrski industriji obstaja zelo visoka raven korporativnega upravljanja in odnosa do dela. Jedrska stroka temelji na visokih standardih. Smo stalno pod drobnogledom različnih mednarodnih organizacij, tako doma kot v tujini. Ne nazadnje je Nuklearna elektrarna Krško v lasti dveh držav, torej obstaja že zaradi tega medsebojni nadzor. Seveda razumem tovrstne pomisleke javnosti zaradi projekta TEŠ 6, ki je bil med drugim podvržen številnim podražitvam, mi je pa tuje razmišljanje, da bi lahko zdaj tovrstne izkušnje direktno prenesli tudi na projekt JEK2. Drugi energetski projekti v Sloveniji, kot je Termoelektrarna Brestanica, kjer smo zgradili štiri dodatne bloke, ali pa hidroelektrarne na Savi, niso bili podvrženi koruptivnim dejanjem in pri njih ni bilo tovrstnih ekscesov. Zato se mi ne zdi prav vnaprej razmišljati o tem, da se bo ponovil ravno najslabši primer." 

A stroka je eno, politika pa nekaj povsem drugega, so med tem prepričani Mladi za podnebno pravičnost, ki opozarjajo na prve zanimive manevre projedrske srenje v slovenski politiki: "Leta 2021 se je pod vlado Janeza Janše pripravljala Dolgoročna podnebna strategija Slovenije do leta 2050 (DPSS). Ta je še v javno objavljenem vladnem gradivu enakovredno upoštevala dva scenarija razogljičenja elektroenergetskega sistema, 100-odstotni scenarij z obnovljivimi viri ter scenarij obnovljivi viri v kombinaciji z jedrskim. Nato se je dan pred sejo vlade besedilo spremenilo na način, da je potrjevalo zgolj jedrsko opcijo." Primere naštejejo mladi, ki so glas tistih, ki bodo investicijo najverjetneje tudi plačevali. Še več, naštejejo tudi deset ukrepov, s katerimi bi omejili korupcijsko tveganje projekta, med drugim predlagajo vzpostavitev javnega civilnega nadzora, redno in pregledno poročanje javnosti o procesih in poteku projekta JEK2 preko spletne strani, periodičnih novinarskih konferenc, telefonsko linijo za vprašanja državljanov glede JEK2, predvsem pa: "Podpisovanje političnih dokumentov podpore projektu naj steče šele, ko so znani ključni ekonomski, tehnični, družbeni in okoljski vidiki projekta."