Zelo aktualen prispevek novinarke Andreje Kutin obravnava razmišljanja in stališča Ministrstva za okolje, podnebje in energijo o potrebi po 150 megavatih iz vetrne energije do leta 2030, ki je napisan kot cilj v Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN), kar ocenjujejo na 30 do 50 vetrnic (vsaka po 3 do 5 megavatov).
Načrt za 56 vetrnic na Pohorju z nazivno močjo 3,5 megavata (iz dokumenta Presoja vplivov na okolje) pomeni 196 megavatov moči. Nazivno moč doseže vetrnica po podatkih proizvajalca Vensys pri 11 m/s, kar je okoli 40 kilometrov na uro stalnega vetra. Pri stalnem vetru 20 km/h pa pade moč na vsega 0,75 megavata (moč pada s tretjo potenco hitrosti vetra).
Če veter ni stalen, kar je običajno, pa dobimo še slabši učinek. Na primer v noči na torek, 9. januarja, je pri Treh kraljih na Pohorju po podatkih ARSO veter pihal s hitrostjo 4 km/h in bi vse vetrnice mirovale. Za primerjavo: vetrnica Dolenja vas pri Senožečah na prevetrenem Krasu ima letni izkoristek med 15 in 20 odstotki. Namesto pri nazivni moči 2,3 megavata obratuje pod 1 megavatom moči. Zato je navajanje nazivne moči pri vetrnicah samoprevara glede učinkovitosti takega vira elektrike. Obenem pa moč še močno niha po vetru. Ali bi torej vetrnice lahko nadomestile TEŠ6 z močjo 600 megavatov, ki obratuje 24 ur dnevno, ne glede na veter in sonce, in ki poleg elektrike proizvaja še toploto za centralno ogrevanje naselij?
V Sloveniji torej nismo brez izkušenj, kaj vetrnica energetsko pomeni. Omenjena kraška vetrnica pa je razgalila še zdravju škodljive vplive hrupa, ki ga proizvaja. Najbližji prebivalci so od nje oddaljeni 850 m.
Dne 28. februarja 2014 so poslali ministru za infrastrukturo in prostor Samu Omerzelu pismo, v katerem opisujejo tudi vpliv tega hrupa na spanje:
"Ko so vremenski pogoji za delovanje vetrnice ugodni, človek težko normalno funkcionira. Ponoči, ko bi človek potreboval mir in tišino, da se naspi in odpočije za naslednji delovni dan, je to žal nemogoče. Če nam že uspe nekako zaspati, nas zbudi sredi noči in od spanja se lahko poslovimo. Kako je drugi dan, pa si lahko predstavljate - kot po prekrokani noči. In to je dan na dan, noč za nočjo. In tako nas je situacija privedla do tega, da smo začeli preko spleta 'izobraževanje' o vetrnicah in med drugim ugotovili, da poleg fascinantnega slišnega hrupa oddaja še nizkofrekvenčne zvoke, ki so zelo nevarni za zdravje ljudi – pa nam tudi tega ni nihče predstavil!"
Od takrat se ni nič spremenilo. Zasebni lastnik niti ponoči noče ustaviti vetrnice. Pomembnejši mu je dobiček. Prijave inšpektorjem niso dale rezultatov, saj so izjavljali, da za hrup vetrnih elektrarn ni predpisov. In teh še danes ni. Ljudje so v brezpravnem položaju! Politika v navezavi s kapitalom predpisov noče sprejeti, kljub mnogim protestom in predlogom nevladnih organizacij (na primer Alpe Adria Green) in civilnih iniciativ.
Avstrija ima neprimerno boljši odnos do svojih prebivalcev. Koroška deželna vlada je leta 2016 izdala odlok, s katerim je določila najmanjšo razdaljo vetrnice do stanovanj na 1500 m.
Slovenija bi se lahko zgledovala po Južni Tirolski, ki so ji pomembnejši turizem, ohranjanje krajine in prijaznost do prebivalstva od neučinkovitih in razdiralnih vetrnic. Njihov načrt (2018) ne predvideva vetrnic do leta 2050. V Sloveniji ni prostora za vetrnice. Ozadje pritiskov za vetrnice je dejstvo, da je evropska vetrna industrija v krizi in išče nove žrtve. Slovenske vrednote v Evropi so ohranjena narava, turizem za mirno preživljanje prostega časa, tudi za tujce, ki pobegnejo od svojih vetrnic. Saj imamo Strategijo razvoja Pohorja (2020), v kateri ni vetrnic! Podobno je tudi v drugih občinah na Krasu in v Brkinih. Ampak nekateri, ki načrtujejo vetrnice med štirimi stenami, tega nočejo videti!
Mag. Tomaž Ogrin, Ljubljana
