V Mariboru so zanesenjaki leta 1924 prvi v Sloveniji in med prvimi v takratni Jugoslaviji pričeli formalno organizirati radioamaterstvo. Namen radioamaterstva je bila promocija poslušanja takratnih maloštevilnih radijskih postaj in s pomočjo tega promocija tehničnih ved kot pripomočka za razumevanje radijske komunikacije in samogradnje potrebnih naprav in pripomočkov. Iz zgodovinskih zapisov razberemo, da sta okoli leta 1924 v Mariboru obstajala vsaj dva časopisna dnevnika, ki sta omenjala radio in radioamaterje, Marburger Zeitung (v nemščini) in Tabor (v slovenščini). V obeh je bilo objavljeno vabilo za prvi sestanek zainteresiranih, ki je bil napovedan za 17. april 1924 ob 20. uri v Narodnem domu.
Prenos informacij na daljavo z uporabo radijskih signalov je bil med profesionalnimi uporabniki že nekaj časa znan, v začetku dvajsetih let prejšnjega stoletja so se v Evropi gradili prvi radijski oddajniki za prenos glasbe in govora. Radio in radijske komunikacije so bili za večino državljanov velika neznanka. Uredniki glasila Tabor so razpoznali pomen nove tehnologije (radio) in v letih 1924 ter 1925 je imel časopis celo posebno rubriko z naslovom Radio, za splošno razumevanje pa je bil 27. aprila 1924 na strani 8 objavljen poljuden članek z naslovom Radiotelegraf ali telefon. Zanesenjaki (radioamaterji) različnih izobrazb so v minulih 100 letih v Mariboru in na ozemlju Slovenije s promocijo radia, radijskih komunikacij, samogradenj, izobraževanja in usposabljanja predvsem med mladimi skrbeli za popularizacijo naravoslovnega in tehničnega znanja med državljani. Marsikdo je zaradi tega tudi izbral inženirstvo kot svojo profesionalno kariero, radioamaterji pa so zaradi svojega znanja, opreme in izkušenj v minulih 70 letih velikokrat priskočili na pomoč ob naravnih in drugih nesrečah.
Bojan Majhenič, S52ME, predsednik Radiokluba Maribor
