Predstavniki Slovenije so na skupščini Združenih narodov v New Yorku razglasili Srbe za genociden narod. Izenačili so jih s povzročitelji dveh svetovnih vojn, z Nemci. Bilo bi smešno, če ne bi bilo tragično, da so predlog dali Nemci. Graditelji koncentracijskih taborišč in ubijalci milijonov ljudi po vsem svetu. Zato, ker jim niso bili enakovredni, ker niso bili višja rasa, niso bili "über alles", kot so oni.
Rojen sem pred začetkom druge svetovne vojne v Beogradu v Srbiji in kot nevedni otrok sem preživel bombardiranje svojega rojstnega mesta 6. aprila 1941. V kletnih prostorih skupaj z mamo in sestro. Preživel sem vojne grozote in sem vzgojen, da spoštujem in imam rad človeka. To počnem še danes. Ne delim ljudi po barvi kože, po veroizpovedi ali podobnih "kriterijih". Dobre ljudi imam zelo rad, slabe pa pomilujem, ne sovražim jih. Ne zaničujem nikogar, še manj, ne jemljem jim življenja.
V nekdanji skupni državi, na skupnem Jadranu sem spoznal čudovito dekle, Slovenko s Ptuja. Imava dva otroka, ki sta nama podarila tri vnuke in eno vnukinjo. En vnuk pa še dve pravnukinji. Osebno sem najbolj srečen in ponosen človek na svetu. Še vedno! Na svojo družino, na rojstno mesto in meni najdražji Ptuj.
Nisem pa ponosen na sedanjo vlado Slovenije, ki je skupaj z Nemčijo predlagala, da Srbijo okrivijo za genocid v Srebrenici. Srbijo in Srbe, torej tudi mene. Nikakor se ne morem strinjati, da smo Srbi genociden narod. In to na predlog povzročitelja dveh najbolj grozovitih vojn na svetu, v katerih je bilo pobitih več milijonov ljudi, ne vojakov. Obsodijo naj dejanske zločince in nalogodajalce. Točno se ve, kdo je to bil, in tudi sojeno jim je bilo. Posameznikom, ne narodu. Osebno ne mislim obsojati Slovencev, ki so dali pobudo za to dejanje, saj menim, da je šlo za politike posameznike, ki se prilizujejo Američanom. Obsojam posameznike, katerih starši ali sorodniki so preživeli grozote druge svetovne vojne v Srbiji, v izgnanstvu pri "genocidnih" Srbih. Morali so zapustiti svoje domove pod prisilo Nemcev. Predlagateljev resolucije o "genocidnosti" Srbov. Skrbno so jim pomagali domači izdajalci.
In ti Srbi, obdolženi kot zločinci, so z izseljenimi Slovenci nekaj let delili dobro in zlo. Do osvoboditve izpod največjih svetovnih zločincev vseh časov. Združno so jim, brez prisile, pomagali domači izdajalci – belogardisti, četniki in ustaši.
Mislil sem in tudi želel skupaj z otroki, vnuki in pravnuki proslaviti 100-letnico, a se to žal ne bo zgodilo. Zato ker sem Srb in so me ZN označili za genocidnega. Najbrž sem zaradi tega nevaren za sosede, Ptuj in Slovenijo. Morajo se me paziti. Upam le, da otroka, vnuki in pravnuki niso prejeli "slabih" genov Srba.
Naši (moji?!) predstavniki v ZN, slovenski politiki, so povedali svoje mnenje. Ožigosali so vse Srbe, torej tudi mene. Upam, da tega ne bodo storili moji najbližji.
Vojo Veličković, Ptuj
