Pred meseci smo se spomnili na 20 let članstva Republike Slovenije v Evropski uniji (EU). V osnovni šoli (obiskoval sem jo v letih 1979–1987) so nas učili, da je Slovenija naša ožja domovina, Jugoslavija pa naša širša. Drugi časi … Premalo se zavedamo, da je tudi EU v veliki meri "naša država" in da je posledično zelo pomembno, kdo so ljudje (po karakterju, znanju), ki nas zastopajo v njenih organih. Priznam pa, da osebno v zvezi z vstopom Slovenije v EU dne 1. 5. 2004 najprej pomislim na to, da je bilo tistega dne konec proizvodnje v Tobačni Ljubljana, podjetju, tovarni, ki je pomembno sooblikovalo slovensko industrijo in življenje od leta 1871.
Še dosti bolj pa je samostojno Slovenijo sooblikovala njena, naša denarna enota, slovenski tolar, ki je že dolgo samo zgodovinski spomin. Na tolar je marsikdo že pozabil, marsikdo pa morda niti ne ve, kaj je to. Pa vendar … Do začetka leta 2007 je bil tolar samoumeven na tem ozemlju in tudi estetsko so bili to lepi bankovci in lepi kovanci. Vendar pa v Sloveniji ne bomo našli nobene ceste, ulice, trga in parka, ki bi nas spominjal na slovenski tolar. Zakaj je tako, ne vem. Občutek pa imam, da je Slovenija vedno manj Slovenija in vedno bolj le izpostava nekih naddržavnih organizacij, kjer se sprejemajo odločitve, ki zelo močno oblikujejo naš vsakdanjik, v dobrem in slabem.
Iskreno pa si želim in predlagam, da bi imeli v Sloveniji tudi nekaj poimenovanj (cesta, ulica, park, trg), ki bi nosila ime po slovenskem tolarju. Tudi kakšen predmetni spomenik bi bil na mestu. Zakaj ne bi prvih potez v tej smeri naredili ravno na območju Mestne občine Maribor?
Rihard Čibej, Maribor
