Inter arma silent musae. Ko spregovori orožje, muze utihnejo, pravi rek. V Narodnem domu Maribor želimo to spremeniti, saj trdno verjamemo, da če bi v tem ponorelem svetu muze več in glasneje govorile in če bi jim (predvsem politiki) pogosteje in bolje prisluhnili, do vojn sploh ne bi prišlo! A žalostno dejstvo ostaja - vojna vihra divja le nekaj sto kilometrov od nas in grobo tepta vse civilizacijske ter kulturne norme.
Zato menim, da je nujno, da se kulturni ustvarjalci znova povežemo in s skupno akcijo pošljemo jasno sporočilo za mir. V prvi fazi sem razmišljal o vseslovenski akciji, podobni našim uspešnim in odmevnim balkonskim nastopom v okviru akcije Pet pred dvanajsto. Pri akciji Naj muze ne obmolknejo! (delovno ime, odprto za diskusijo) bi z izvedbami del najpomembnejših glasbenih stvaritev, tako ukrajinskih kot ruskih avtorjev, z recitacijami ukrajinskih in ruskih pesnikov ter pisateljev svetu sporočili, da kultura in umetnost ne moreta in ne smeta postati sredstvo političnega obračunavanja, kaj šele vojna talca.
Menim, da je nesprejemljivo, da zaradi agresije Putinove vojaške hunte svet v svoji razumljivi želji po obsodbi agresije demonizira tudi rusko umetnost. Odpovedujejo se koncerti, s sporedov izginjajo ruski skladatelji ... To je po mojem mnenju nedopustno, celo nevarno. Prav gotovo mi ni treba pojasnjevati pomena dediščine ruske kulture in umetnosti, še posebno v prostoru, v katerem živimo. Dejstvo je, da brez vplivov velikanov ruske klasične glasbe, literature, gledališča, filma in plesa ne bi bilo prenekaterih, tudi ključnih del naše književnosti, glasbe, gledališča ... Zato menim, da je nujna naša jasna opredelitev proti agresiji, a obenem se moramo odločno postaviti v bran umetnosti in kulturi ne glede na njeno provenienco.
V drugi fazi bi nato lahko projekt kulminiral v vseslovenski koncert za mir, z združenimi orkestri (SNG Maribor, Slovenska filharmonija, Simfoniki RTV ...), baletnimi plesalci in dramskimi igralci. Seveda mi je jasno, da bo treba tovrstno početje izredno dobro in premišljeno komunicirati, zavedam se precejšnjih tveganj, ki jih takšna akcija prinaša v sedanjem slovenskem trenutku s pregretim predvolilnim ozračjem, v katerem nekateri ključni politični akterji za volilno kampanjo brez sramu izkoriščajo vojne grozote in trpljenje ukrajinskega prebivalstva. Prav zato vam pišem. Menim namreč, da nam lahko uspe le s skupnim, usklajenim in premišljenim načrtom in sporočilom. Zato vas prosim za vaše predloge in mnenja, kakršnakoli že bodo. Resnično si želim, da bi našli način, kako bi skupaj še enkrat presegli politiko ter umetnosti in muzam dovolili, da spregovorijo tudi v bobnenju in hrupu orožja. In ga preglasijo!
Obiščite spletno stran brez oglasov.
