Borštnikovo srečanje, oktober 2007
Ker je v četrtkovi Tarči na RTV Slovenija Kangler povedal, kako sem kot predsednik Borštnikovega srečanja pokleknil predenj in sklenil roke ter ga prosil za finančno pomoč, me je že po oddaji nekaj ljudi poklicalo in vprašalo, ali sem res pokleknil predenj. Tudi meni je sicer bilo jasno, da nekdanji župan ni mislil dobesedno, ampak v prispodobi, in se čudim, da so nekateri poslušalci lahko to vzeli zares. Kljub temu bi rad izjavo pokomentiral, ker kaže na ego in mnenje bivšega župana (in mnogih politikov), ki mislijo, da so na takem položaju "Bog bogova".
Kajti še je nadaljeval nekako takole: "Saj sem s tripartitano pogodbo jaz zrihtal dnar in dosegel, da je Borštnikovo srečanje še zmerom v Maribori." To je ta megalomanska drža nekoga, ki ima funkcijo. Če pride nekdo dokazovat, da s sredstvi, ki jih dajejo za festival, ta ne vzdrži več, razume in gleda, kot da si prišel pokleknit in s sklenjenimi rokami prosit. On, Bog, pa je vse skup rešil, ker je tako razumevajoč in dober ...
Ne le enkrat, večkrat sem že omenil, da je problem razumel, "primaknil" sredstva (kot da so njegova, kot da sam razporeja proračun), a za to sem mu bil hvaležen in sem to tudi javno povedal ... Toda to, da je s tem rešil Borštnikovo, je pa le preveč! Mi smo (ne bom rekel "jaz sem") zbrali zavidljivo vsoto (skoraj polovico stroškov) s sponzorskimi sredstvi. Jasno je, da sem kakor k njemu romal tudi k ministru za kulturo Vasku Simonitiju, ki je tudi "rešil" BS, in jasno je, da tega nisem počel sam, ampak cel odbor in kasneje svet BS; ko je postal upravnik SNG Danilo Rošker, tudi z njegovo pomočjo (za razliko od prejšnjih dveh upravnikov SNG, ki sta šla med festivalom na dopust). In navsezadnje je bil v svetu BS poleg predstavnika občine tudi predstavnik ministrstva (v tem času Simon Kardum in prej Ivo Svetina), ki je na seji spoznal realno stanje. Resnici na ljubo pa moram dodati predvsem kasnejšo ministrico Majdo Širca in takrat novo direktorico BS Aljo Predan ... Z Roškerjem so končno uredili novo organizacijo in zagotovili finance, da ni treba več hodit "klečat" pred župane.
Cel "cvet kulturnikov" se je trudil in priznam, na enem tistih tenkih lističev je tudi ime politika Franca Kanglerja. Vem, tisto o klečanju "se pač tak reče", o tem, da bi pa bil rešitelj samo Kangler, pa je ena značilnih blodenj ljudi, ki mislijo, da so (bili) Bog bogova.
P. S. Sicer pa, ker baje velja cel januar, mu želim zdravo, srečno in čim bolj modro leto 2022.
Tone Partljič, Maribor
Obiščite spletno stran brez oglasov.
