Plačna reforma: "Socialni mir s sindikati je bil podpisan le do 13. septembra!"

Še en rok za dogovor o plačni reformi se bo iztekel. Petek, 13. september, je datum, ki ga je vlada postavila za dogovor o plačni reformi, potem ko je spoznala, da prvotno zadani lanski 30. junij ni bil realen. A tudi do tega petka dogovora še ne bo. Vlada stavi, da bi dogovor dosegla v prihodnjih dveh tednih. "Vlada nam ponovno dopoveduje, da je pred nami ključnih štirinajst dni, samo ne vem, ali v tem letu ali katerem drugem," se priduša Rok Cvetko, predsednik Policijskega sindikata Slovenije in eden od sopredsedujočih na sindikalni strani v stebru državne uprave, kjer že ves čas nastajajo največji pogajalski zastoji. A to ni edini steber, kjer dogovora o uvrstitvi vseh delovnih mest na plačno lestvico še niso dosegli. Odprte dileme so tudi v stebru izobraževanja in kulture ter v stebru zdravstva in socialnega varstva. Na pogajalski mizi je način razdelitve dodatnih dobrih 1,4 milijarde evrov za plače približno 190.000 javnih uslužbencev do leta 2028. In vprašanje je, ali bo vladi in sindikatom uspelo doseči dogovor do konca septembra, če želijo uloviti rok za začetek plačne reforme, 1. januar 2025, ali bo sledil val stavk."Pogajanja v tem trenutku potekajo zelo intenzivno tako pri stebrih kot tudi glede zakona o skupnih temeljih plačnega sistema v javnem sektorju," je povedal vodja pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek. Pravi, da je bilo vloženega preveč napora, da bi zdaj celotna reforma padla. "Vsi se trudimo, da bi prišli do novega plačnega sistema," pove. In na vprašanje, ali, če dogovora ne bi bilo, sledi stavkovni val, odvrne: "Ve se, da je bil socialni mir s sindikati sklenjen do 13. septembra. Glede na to, kako zadeve tečejo, pričakujem, da ta datum ne bo prelomen. Se bo pa vsak sindikat sam odločal, kako bo ravnal, če dogovora o reformi ne bo." Brez špekulacijSindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ), ki ga kot glavni tajnik vodi Branimir Štrukelj, sicer tudi vodja Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS), pravi, da bo o tem, kako naprej, glavni odbor sindikata odločal prihodnji teden. "Do takrat ne bi špekuliral, kako bomo ravnali." SVIZ je eden od sindikatov, ki je s stavkovnim dogovorom dobil pravico do ločenih pogajanj, če do petka, 13. septembra, ne bi bil sklenjen dogovor o reformi. "Ta teden se bodo odvila ključna pogajanja po stebrih," je tokrat redkobeseden sindikalist. Ki je že večkrat povedal, da pri reformi v veliki meri ne gre za odpravo plačnih nesorazmerij, kar je bil eden ključnih ciljev, temveč predvsem za splošne dvige plač, zato se bo določen del anomalij, če bodo dogovor dosežen, prenesel tudi v spremenjeni sistem.V stebru izobraževanja in kulture so do sedaj uspeli uskladiti dvige osnovnih plač v visokem šolstvu, raziskovalni dejavnosti in v delu kulture. Še vedno ostajajo odprte uvrstitve v višje strokovne nazive tako v šolstvu kot kulturi. Soglasja ni za uvrstitve za delovno mesto vzgojitelj predšolskih otrok – pomočnik vzgojitelja, laboranta, spremljevalca otrok, romskega pomočnika in varuha negovalca. V celoti je še odprta tudi plačna skupina J, katere delovna mesta naj ne bi bila več kot samostojna skupina, temveč bi bila razdeljena po področjih. Štruklju se zdi pomembno, da po novem plačnem sistemu nihče ne bi bil več uvrščen pod minimalno plačo, saj so doslej dogovorili o načinu delnega usklajevanja z inflacijo tako med realizacijo reforme kot tudi po njej. Na vprašanje, ali je dogovor možen, pa je prejšnji teden na tiskovni konferenci SVIZ odvrnil, da bi bila vsaka alternativa slabša od dogovora.Žrtvovana varnost države?Po doslej znanih informacijah je še nekaj odprtih uvrstitev delovnih mest tudi v stebru zdravstva in socialnega varstva, vendar vodja Sindikata zdravstva in socialnega varstva Irena Ilešič Čujović včeraj za podrobnejša pojasnila ni bila dosegljiva. Je pa znano, da je Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides, ki že vse leto stavka, pred kratkim vladi poslal predlog, po katerem naj bi zdravniki zaradi daljšega izobraževanja in večje odgovornosti dobili še dodatnih pet plačnih razredov. Najbolj nezadovoljni ostajajo v stebru državne uprave, ki med drugim zajema zaposlene v upravnih enotah, policiji in vojski. "Ne samo, da ne napredujemo, celo nazadujemo," je včeraj dejal policijski sindikalist Rok Cvetko. Pojasnil je, da naj bi vlada na zadnjih stebrnih pogajanjih odstopila od ponudbe, da se policiste s srednjo šolo v izhodišču izenači s primerljivimi poklici. "Očitno so ugotovili, da bi to bil prevelik finančni zalogaj, in so se odločili, da bodo žrtvovali varnost države. Če bodo pri tem vztrajali, policisti na dogovor o reformi ne bomo pristali." Centralna pogajanja, na katerih naj bi se seznanili z doseženim tako na stebrnih pogajanjih kot tudi pri usklajevanju vsebin zakona o skupnih temeljih plačnega sistema, bodo predvidoma prihodnji teden. Vlada naj bi, po naših informacijah, sindikatom dala vedeti, da je 27. september skrajni rok za potrditev omenjenega zakona na vladi, če želijo, da bi reformo začeli uresničevati z letom 2025. Pred tem čaka predlog zakona parlamentarna procedura.

Plačna reforma: "Socialni mir s sindikati je bil podpisan le do 13. septembra!"

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano