Srečko Klapš
Ob vse višjih plačnih zahtevah javnega sektorja smo pod drobnogled vzeli rast plač v zasebnem sektorju in ugotovili, da te še precej zaostajajo. Po podatkih Slovenskega statističnega urada (SURS) je lani povprečna bruto plača znašala 1969,59 evra in je bila nominalno za 6,1 odstotka višja od plače v letu 2020, realno pa za 4,1 odstotka. Povprečna neto plača pa je lani znašala 1270,30 evra. Že lani so se najbolj zvišale plače v javnem sektorju, saj je bila povprečna bruto plača za slabo tretjino višja kot v gospodarstvu (1792,30 evra). Ta je lani v javnem sektorju predvsem po zaslugi koronadodatkov zrasla za 6,5 odstotka, na 2353,29 evra. Če primerjamo podatke za nazaj se je povprečna bruto plača v javnem sektorju od leta 2015 do 2021 povišala za 32,7 odstotka, še višja, in sicer za 38 odstotkov pa je bila v sektorju država. Medtem ko je povprečna bruto plača v gospodarstvu v enakem obdobju zrasla za 25,8 odstotka.
Gospodarstvo bi zaostanek blažilo s socialno kapico in dohodnino
Na dvakrat višje zvišanje povprečne bruto plače v javnem sektorju v zadnjih treh letih, ko se je ta zvišala za 420 evrov, oziroma za 21 odstotkov v primerjavi z zasebnim sektorjem, kje je bila višja le za 190 evrov, oziroma za 12 odstotkov, opozarja tudi ekonomski analitik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Bojan Ivanc. "Že vrsto let ugotavljamo, da je treba neto plače zaposlenih povišati, če želimo v Sloveniji zadržati visokokakovostni kader in ostati primerljivi s srednjeevropskimi državami, ki so tako reformo že izpeljale," pa meni predsednik GZS Tibor Šimonka, ki vidi rešitev tudi v predlogu novele zakona o dohodnini, ki je poslanci še niso potrdili. "V gospodarstvu opozarjamo in pozivamo k razbremenitvi plač zaposlenih. Te so v Sloveniji med najbolj obremenjenimi na ravni EU. Visoko usposobljene, produktivne razvojne kadre je vedno težje zadržati, obenem pa težko pridobimo izobražene kadre iz tujine. Brez talentov ne moremo ustvarjati višje dodane vrednosti," svari Andrej Božič, predsednik Združenja Manager, ki opozarja še na to, da še nismo našli konsenza ne o socialni kapici ne o spremembah zakona o dohodnini, pa čeprav slednja pomeni višje neto plače za vse.
Jerkičeva: Plačna stavba se jim ruši
Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), ugotavlja, da plačni apetiti v javnem sektorju povzročajo nemir tudi v zasebnem sektorju: "Ljudje primerjajo plače in si upravičeno želijo višje. Ob tem tudi inflacija, ta je bila na letni ravni 5,8-odstotna in se še krepi, dviguje rast plač. In če se bodo te v javnem sektorju dvignile, bo to še zvišalo inflacijo, čemur bo upravičeno želel slediti tudi zasebni sektor. Kako bo vlada rešila to, kar je 'nakuhala', že prej z različnimi koronadodatki in dodatki kar tako, je zanjo velik izziv. Dve leti so vlekli zidake iz plačne stavbe in ta se jim zdaj ruši." Lidija Jerkič še meni, da je urejanje plač v zasebnem sektorju bolj zapleteno, saj ni krovnega predpisa ali zakonodaje, ki bi urejala oziroma prilagajala izhodiščno ceno dela. Zato je to prepuščeno kolektivnim pogodbam dejavnosti tam, kjer jih imajo, saj denimo panoga kemije te pogodbe sploh nima: "Tako je nedavno Sindikat SKEI podpisal anekse k trem pogodbam za dvig plač v povprečju za tri odstotke za leto 2022." Jerkičeva še ugotavlja, da so zavoljo višje minimalne plače nekatera podjetja te dvignile tudi za desetino, ker so bile osnovne plače prenizke. Po mnenju Jerkičeve ima zasebni sektor generalno težavo še v nizkih osnovnih plačah v kolektivnih pogodbah dejavnosti. Med 500 in 600 evri bruto, kar je "umetna" obračunska osnova za dodatke, ki so temu primerno nižji. "To ni več težava, ampak anomalija in je predmet dolgotrajnih pogovorov z delodajalskimi organizacijami v okviru reforme plačnega sistema. Vemo, kaj bi radi, ne strinjamo pa se, kako bi to naredili. Sindikati bi radi dvignili osnovo na raven minimalne plače, delodajalci sicer temu ne nasprotujejo, a bi v zameno ukinili dodatke na plačo. Na to pa seveda ne bomo pristali," še meni Jerkičeva.
Borba proti vražjemu krogu
Dr. Rasto Ovin, dekan DOBA Fakultete: "Tisti, ki smo se ukvarjali z gospodarstvom v Jugoslaviji, smo dodobra spoznali posledice tekmovanja med inflacijo in plačami. Jasno je, da večja rast cen, ki sproži rast plač, povzroči inflacijska pričakovanja na področju stroškov, nato spet rast cen in plač ter tako naprej. Po eni strani je treba razumeti skupine delojemalcev, ki imajo priložnost, da z zahtevami po višjih plačah skušajo omiliti padanje realne vrednosti njihovih plač, ki ga povzroča inflacija. Vlada se bori proti temu vražjemu krogu, bo pa pred volitvami nujno popustljiva do javnega sektorja, pa četudi ve, da to pomeni nove glavobole že v naslednjem mandatu. Dejstvo je, da bodo vsi sindikati poskušali zagotoviti ohranitev realne kupne moči njihovega članstva, vendar se pri tako naglem upadanju kupne moči hitro pokažejo razlike v njihovi moči. To v Sloveniji lepo vidimo pri zdravnikih, kjer pomanjkanje ureditve standardov kar naprej povzroča nenormalnosti - ne le glede previsokih plač, kar je zdaj pogost očitek, ampak mogoče še bolj glede prenizkih nagrad za tiste, ki svojo delovno obvezo opravljajo v javnih zdravstvenih zavodih. Namesto da bi se nagrajevanje posameznih poklicev uredilo sistemsko, očitno raje preizkušamo moč ob vsakokratnih gospodarskih težavah. Dodaten glavobol pa vladi (sploh pred volitvami) povzroča po številu glasov relevantna skupina prejemnikov socialnih transferjev (upokojenci, uživalci socialnih pravic), ki so redno žrtve inflacije. Četudi bi imeli večjo pogajalsko moč, se njihovi dohodki z največjim zamikom prilagajajo rastočim življenjskim stroškom."
Polovica delodajalcev bo dvignila plače do poletja
Približno polovica slovenskih delodajalcev (46 odstotkov) za letošnje prvo polletje načrtuje zvišanje plač za pet odstotkov, pa kažejo rezultati ankete podjetja Manpower Slovenija, ki so jo o plačah opravili konec preteklega leta med 461 slovenskimi podjetji. Slaba tretjina jih napoveduje tudi, da bodo plače dvignili za več kot 5 odstotkov, v četrtini podjetij pa kljub inflaciji o tem ne razmišljajo. Sindikat in uprava Intereurope sta medtem že dosegla dogovor o štiriodstotnem dvigu vseh osnovnih plač zaposlenim, ki bo veljal od 1. januarja 2022. Pregled po panogah kaže, da bodo plače višali predvsem delodajalci v proizvodnji, IT, trgovini, turizmu in avtomobilski industriji. Največ v proizvodnji, kjer 72,5 odstotka anketiranih podjetij načrtuje zvišanje plač za zadržanje zaposlenih, 12,5 odstotka pa za rekrutiranje novih kadrov. Medtem ko bodo v avtomobilski industriji plače zvišale tri četrtine vprašanih podjetij. V turizmu pa napoveduje zvišanje plač polovica vprašanih podjetij, še kaže anketa podjetja za kadrovske storitve Manpower.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
