Plačno gašenje požarov v javnem sektorju vodi v kaos

Napoved predsednika vlade Roberta Goloba, da bodo pravosodni funkcionarji, torej sodniki in tožilci, s tem letom dobili 600 evrov bruto dodatka k plači, s čimer naj bi vlada pokazala resnost v pristopu do reforme plačnega sistema z oblikovanjem plačnih stebrov, dviga obrvi in vnaša nemir med sindikate javnega sektorja. V sindikatih je završalo toliko bolj, saj ti vse od oktobra, ko je bil dosežen splošni dogovor o dvigu plač za 8,5 odstotka, ki naj bi prispeval k blažitvi draginje, iz ust ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik ob vsaki zahtevi slišijo, da bodo vsa plačna nesorazmerja urejali v pogajanjih o plačnih stebrih. Enako je veljalo za pravosodne funkcionarje, ki jim je besede skrbnice plačnega sistema v javnem sektorju večkrat ponovila tudi njihova resorna ministrica Dominika Švarc Pipan. Nato pa napoved izrednega dodatka.Za dodatek devet milijonov evrovNa vprašanja, na podlagi česa je bil določen omenjeni dodatek, ali je vlada o njem sprejela kakšen sklep in ali z omenjenim soglaša tudi ministrstvo za finance, so nam z ministrstva za pravosodje pojasnili, da se normativna podlaga za izplačilo omenjenega dodatka, ki naj bi pomenil uresničevanje koalicijske zaveze, "da se uredi večletne plačne anomalije v sodniškem sistemu", še pripravlja. Izplačeval se bo, dokler z reformo plačnega sistema plače pravosodnih funkcionarjev ne bodo urejene. Letno naj bi za dodatek odšteli 9,1 milijona evrov, saj so po trenutnih podatkih v državi 1903 sodniki in tožilci. Ministrstvo za finance je dodalo, da bodo v primeru, da posamezni proračunski porabniki kljub planiranju za leti 2023 in 2024 za stroške dela ne bodo imeli dovolj denarja, naredili prerazporeditve.A tovrstna pojasnila sindikatov ne zadovoljujejo. Jakob Počivavšek, vodja ene od pogajalskih skupin, pravi, da če kdo, si poleg zaposlenih, ki se uvrščajo v spodnjo tretjino plačne lestvice, pravosodni funkcionarji dvig plač zaslužijo. V nasprotju z drugimi v javnem sektorju leta 2018 niso bili deležni pasovnih dvigov plač, poleg tega so imeli v primerjavi s funkcionarji zakonodajne in izvršilne veje oblasti bistveno nižje plače, pojasnjuje Počivavšek, a obenem dodaja, da gre za nesistemsko rešitev. "Zahtevnost in odgovornost dela se vrednoti skozi osnovno plačo in ne skozi dodatke, saj se od nje tudi izračunavajo dodatki, zato je rešitev tako z vsebinskega kot načelnega vidika napačna. Ob tem poteza po eni strani dodatno razgrajuje obstoječi plačni sistem in otežuje rešitve, ki bi ga nadgradile. In obenem pomeni le enega od gašenj požarov, ki vodijo v popoln kaos v plačnem sistemu v javnem sektorju," meni Počivavšek in opozori na ponavljajoči se vzorec: "Vsak, ki napove sindikalne aktivnosti, je deležen pogajanj z vlado o dvigu plač!"Pomočnice vzgojiteljic so si resda izpogajale za 12 odstotkov višje plače, a je tudi vodja Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS) Branimir Štrukelj kritičen do omenjenega ad hoc ravnanja. Vladi očita, da nima enakega odnosa do vseh poklicnih skupin in področij v javnem sektorju. Spomni, da pri pogajanjih o odpravi plačnih anomalij zaposlenih v vzgoji in izobraževanju nenehno poslušajo, da bodo določene zadeve odpravljali v okviru novega plačnega sistema, hkrati pa za nekatere druge sprejemajo nesistemske ukrepe. "To je v nasprotju s tem, kar javno govorijo, s čimer sesuvajo plačni sistem, ki je že tako na respiratorju," je jasen Štrukelj.Miritev strasti pred pogajanjiNekateri sindikati, ki za zdaj nezadovoljno stojijo ob strani, vladna dogovarjanja s posameznimi sindikati in deljenje dodatkov označujejo kot kupovanje večjih in interesno močnejših poklicnih skupin, da pred začetkom pogajanj o novem plačnem sistemu, ki naj bi temeljil na posameznih plačnih stebrih, ne bi bilo prevelikega nezadovoljstva. Mednje štejejo tudi zdravnike oziroma sindikat Fides, ki je preko mediacije sklenil sporazum, katerega vsebina bo razkrita danes. Neuradno je slišati, da jim sporazum ne prinaša višjih plač, pa čeprav so zahtevali njihov dvig za vse zdravnike enako. Sporazum naj bi povzemal vladno mnenje, da bodo stavkovne zahteve, ki se nanašajo na odpravo plačnih nesorazmerij, prenos napredovanj v času specializacije ter standarde in normativne urejali znotraj plačnega stebra v zdravstvu. Pogajanja o njem naj bi začeli že konec januarja, če steber ne bo implementiran z januarjem 2024, pa jim vlada zagotavlja, da se bo z njimi ločeno pogajala o odpravi plačnih anomalij.Ali se bodo že v kratkem pogajali tudi s Sindikatom ministrstva za obrambo, ki ga vodi Marjan Lah, ni jasno. V sindikatu grozijo z aktivnostmi, če vladnega odziva na njihov poziv k ureditvi razmer ne bo. Ena od zahtev je, da se operaterje na klicni številki 112 izenači s primerljivimi poklici, med katere sodita dispečer nujne medicinske pomoči in gasilec dispečer, na način, da jim dvignejo plačo za 24 odstotkov. Prav tako zahtevajo odpravo plačnih nesorazmerij v spodnji tretjini plačne lestvice na enak način, kot je bilo to storjeno za zaposlene v zdravstveni negi in pomočnice vzgojiteljic, ter takojšnjo vzpostavitev razmerij med pooblaščenimi uradnimi osebami in poklici v isti tarifni skupini, kot je bilo dogovorjeno 2008. Zdaj so ta razmerja porušena, saj pooblačene uradne osebe v izhodišču niso več dva plačna razreda nad drugimi poklici v tej skupini. Zahtevnost in odgovornost dela se odraža v višini osnovne plače, ne v dodatku

Plačno gašenje požarov v javnem sektorju vodi v kaos

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano