Po letu izolacije in šole na daljavo: Priča smo najhitreje naraščajoči debelosti, odkar je Slovenija samostojna

Po letu dolgih izolacijskih ukrepov in več kot sto dneh nepretrganega šolanja na daljavo so posledice za telesni razvoj in gibalne sposobnosti slovenskih otrok alarmantne. Delež predebelih otrok se je občutno povečal; med šolarji tistih šol, kjer so meritve iz športnovzgojnega kartona opravili že po prvem zaprtju šol, se je delež predebelih otrok v primerjavi z letom 2019 povečal za 23,3 odstotka, med šolami, kjer so meritve izvedli šele letos, pa kar za 34,4 odstotka.

"Potem ko smo v zadnjem desetletju vsako leto delež predebelih otrok zniževali za en odstotek letno, smo zdaj priča najhitreje naraščajoči debelosti v času samostojne Slovenije," je preliminarne rezultatov meritev povzel vodja vodja nacionalnega sistema Športnovzgojni karton in izredni profesor na ljubljanski Fakulteti za šport Gregor Starc. Ki je posvaril, da je nasploh zaradi izolacijskih ukrepov za 18 odstotkov upadla tudi gibalna učinkovitost otrok. Najbolj, za kar 31,4 odstotka, pri tistih, ki so bili pred epidemijo in zaprtjem šol najbolj gibalno učinkoviti.

Preveč ur sedenja pred zaslonom

Dokaz, kako pozitiven učinek ima športna vzgoja v šolah, je povečanje gibalne učinkovitosti za kar 46 odstotkov pri najmanj gibalno učinkovitih otrocih že po mesecu in pol po jesenski vrnitvi v šole. Kljub temu pa še vedno za tretjino zaostajajo za najbolj gibalno učinkovitimi. Tako Starc, ki pravi, da smo z zaprtjem šol neenakost med otroki še povečali. "Zato potrebujejo pomoč. In to takoj! Delo in preživljanje njihovega prostega časa se morata spremeniti. Kar na eni strani pomeni tudi manj sedenja pred zasloni. Tega je bilo med zaprtjem javnega življenja občutno preveč."

S spletno anketo med starši ter učenci in dijaki so ugotovili, da so otroci pred zaslonom v povprečju preživeli več kot sedem ur; v celem dnevu je bilo sedenju namenjenih 63 odstotkov časa, 30 odstotkov telesno neaktivni dejavnosti, ki ne vpliva na razvoj, in le sedem odstotkov zmerni do intenzivni dejavnosti. Čas, preživet pred televizijo, pa se je povečal za 50 odstotkov. In tako imamo v Sloveniji deset odstotkov otrok zasvojenih z videoigrami, osem pa z družbenimi omrežji. Sedenju se pridružujejo nezdrava hrana, pomanjkanje socializacije in komunikacije, manj časa je za družino, kar vse prav tako negativno vpliva na razvoj možganov in povečuje razvoj digitalne odvisnosti, ki jo je najtežje zdraviti, tudi zato, ker so ekrani povsod prisotni, je navedel Martin Korošec, strokovnjak za digitalni marketing.

Šole se v prihodnje ne smejo zapirati

Tudi zato morajo starši, tako Starc, otroke potegniti iz cone udobja, ki ga zagotavljajo ekrani. "Brezkompromisno je treba izvleči kabel iz vtičnice in reči: Dovolj!," poziva pred počitnicami starše, saj je na podlagi izkušenj ugotovil, da se po počitnicah otroci v šolo vrnejo manj športno učinkoviti.

Omenjeni rezultati pa so opozorilo tudi odločevalcem v državi, da se šole v prihodnje ne smejo zapirati, pravi športni pedagog. Ob tem je nanizal predloge za izboljšanje gibalne učinkovitosti otrok. Ti pa so mogoči le, če jim bo oblast prisluhnila in za to namenila tudi denar, saj se "stanje samo od sebe ne bo popravilo".

Ura športa, ki bi morala biti razbremenilni predmet brez ocen, bi morala biti zagotovljena vsak dan za vse otroke in mladostnike, šport v prvi in drugi triadi bi moral potekati ob prisotnosti razrednih učiteljev in športnega pedagoga, čim več pouka bi se moralo izvajati na prostem, uvesti bi bilo treba gibalne odmore in subvencionirati športne dejavnosti vsem tistim, ki imajo že sofinancirano prehrano v šoli. Vse to bi pomagalo ustvariti pogoje za večjo gibalno aktivnost, opozarja Starc.