Na ministrstvu za kulturo so v odzivu na danes predstavljeni predlog evropskega akta o medijski svobodi navedli, da želi Evropska komisija z aktom urediti transparentno delovanje medijev na notranjem trgu, ob upoštevanju novih razmer zaradi digitalne preobrazbe in vpliva velikih platform. Obenem želi povečati svobodo medijev in njihovo neodvisnost.
Predlog akta tako vključuje določbe o zagotavljanju uredniške neodvisnosti, primernega in stabilnega financiranja javnih medijev, nediskriminatornega imenovanja in razreševanja članov upravnih organov javnih medijev, obveznosti za velike digitalne platforme, kadar gre za vprašanja medijske pluralnosti, ter določbe o povečanem sodelovanju med neodvisnimi regulatorji, so zapisali v sporočilu za javnost.
Evropska komisija v predlogu akta med drugim predvideva tudi vzpostavitev novega, neodvisnega Evropskega odbora za medijske storitve, ki naj bi ga sestavljali predstavniki nacionalnih regulatorjev.
Komisija je sprejela tudi dodatna priporočila o notranji zaščiti uredniške neodvisnosti in transparentnosti lastništva v medijih, so pojasnili.
V DNS pozdravili odločitev Bruslja za vzpostavitev minimalnih standardov zaščite medijev
V Društvu novinarjev Slovenije (DNS) pozdravljajo odločitev Evropske komisije, da končno vzpostavi minimalne standarde zaščite medijske pluralnosti, novinarske neodvisnosti in javnih medijev. Ob tem pa ugotavljajo, da v Sloveniji na področju medijske zakonodaje večino mehanizmov, ki jih uvaja danes predlagani akt o svobodi medijev, že imamo.
Kot so danes sporočili iz DNS, so skupaj z drugimi evropskimi organizacijami s področja medijev in svobode izražanja že leta 2014 sodelovali pri zbiranju podpisov državljanov v okviru evropske državljanske pobude, s katero so želeli Evropsko komisijo vzpodbuditi k sprejemu evropske medijske zakonodaje. Od takrat so se razmere v številnih državah, tudi Sloveniji, bistveno poslabšale, komisija pa ob tem ni imela vzvodov za ukrepanje.
V društvu novinarjev pozdravljajo, da se je Evropska komisija odločila, da končno vzpostavi minimalne standarde zaščite medijske pluralnosti, novinarske neodvisnosti in javnih medijev, česar se je do sedaj vztrajno izogibala, so opozorili.
Kot pozitivne ocenjujejo varovalke za zaščito uredniške neodvisnosti za vse medije, določbe, ki zahtevajo neodvisnost javnih medijev in predvsem njihovo stabilno financiranje, prepoznavajo pomembnost zaščite novinarskih virov ter zaščito novinarjev pred prisluškovanjem in drugimi oblikami nadzora, ki jih omogočajo nove tehnologije. So pa v društvu precej razočarani nad pomanjkanjem ambicioznosti in jasnega jezika glede ključnih področij, ki sta bistveni za medijsko svobodo - to sta transparentnost in koncentracija lastništva, so še navedli v sporočilu.
Glede prenosa v slovensko zakonodajo pa v društvu ugotavljajo, da "ne glede na to, da je naša medijska zakonodaja zastarela in luknjičava, večino mehanizmov, ki jih uvaja akt o svobodi medijev, že imamo".
"Kljub temu smo bili priča skorajšnjemu uničenju STA in sedaj nadaljevanju tega političnega napada na RTV Slovenija. Skoraj gotovo je, da nova evropska zakonodaja ne bo omogočala intervencije v takšnih primerih, ki bi v realnem času in na terenu lahko spremenila situacijo," so opozorili.
Eno od ključnih vprašanj je po njihovem nadzor, ki ga bo izvajal nov Evropski odbor za medijske storitve, ki bo regulacijo z avdiovizualnih sedaj razširil na vse medije. Evropski izdajatelji medijev se tej regulaciji močno upirajo, so dodali.
Pri tem se po njihovem zastavlja vprašanje, ali bo nov evropski regulator bolj uspešen, dejstvo pa je, da je vztrajanje Evropske komisije pri sprejemu medijske zakonodaje jasno sporočilo, da je zagotavljanje in nadzor nad medijsko svobodo za Evropo pomembno in visoko na njeni agendi.
Na vprašanje STA, ali slovenska zakonodaja ustreza zahtevam tega akta ali bodo potrebne spremembe, pa na ministrstvu odgovora še niso mogli podati, saj so, kot so navedli, bili s predlogom akta seznanjeni šele danes, zato ga še ne morejo podrobneje komentirati.
So pa na ministrstvu na vprašanje, ali Slovenija podpira danes predstavljeni predlog komisije in, ali je pri njegovi pripravi sodelovala, pojasnili, da je komisija v pripravi predloga akta izvedla obsežna javna posvetovanja, v katerih so sodelovali tudi slovenski strokovnjaki in predstavniki medijev.
Slovenija bo sodelovala pri obravnavi akta v okviru dela Sveta EU v prihodnjih mesecih. Akt bo stopil v veljavo, ko bo končna vsebina predloga usklajena z Evropskim parlamentom, so še sporočili.
