Po odpravi zadržanja novele zakona o RTVS: "Da se sodniki ne udeležijo glasovanja, je nesprejemljivo"

Ustavni sodniki so odpravili začasno zadržanje izvajanja dela novele zakona o RTV Slovenija. To pomeni, da se novi svet RTVS konstituira najpozneje v sedmih dneh po objavi sklepa v uradnem listu.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Klemen Jaklič (na fotografiji) in Marko Šorli nista glasovala o odpravi začasnega zadržanja novele zakona o RTVS.
Robert Balen

Ustavno sodišče je odpravilo začasno zadržanje izvajanja dela novele zakona o RTV Slovenija. Za umik zadržanja so glasovali štirje ustavni sodniki, in sicer Matej AccettoRajko Knez, Katja Šugman Stubbs in Špelca Mežnar. Proti je glasoval ustavni sodnik Rok Svetlič, ki je napovedal tudi ločeno odklonilno mnenje, medtem ko ustavna sodnika Klemen Jaklič in Marko Šorli sploh nista glasovala. Prvi naj po naših informacijah sploh ne bi prišel na sejo, drugi pa naj bi jo zaradi slabega počutja zapustil pred glasovanjem. Zakaj Jaklič in Šorli nista glasovala, na ustavnem sodišču niso pojasnili. So se pa v zadnjih dneh v javnosti pojavile navedbe, da bi se lahko ustavni sodniki, ki nasprotujejo noveli, odločili za obstrukcijo in tako dosegli nesklepčnost seje.

Nobena od predlaganih odločitev ni dobila potrebne podpore

Spomnimo, ustavno sodišče je v odločbi, ki jo je sprejelo sredi februarja, začasno zadržalo izvrševanje dela 23. člena novele, po katerem se svet zavoda konstituira najpozneje v 60 dneh po uveljavitvi novele, ki je začela veljati 28. decembra lani. V celoti so zadržali 24. in 25. člen, po katerih svet zavoda v šestih mesecih po konstituiranju sprejme nov statut, v 15 dneh po konstituiranju objavi javni razpis za predsednika in člane uprave ter način glasovanja predsednika in vsakega člana uprave. V vmesnem času je tako delo še vedno opravljal dosedanji programski svet RTVS, generalni direktor RTVS Andrej Grah Whatmough, direktor televizije Uroš Urbanija in direktor radia Mirko Štular pa funkcije opravljajo kot vršilci dolžnosti.

Andrej Grah Whatmough v državnem zboru
Matija Sušnik

V sklepu o odpravi začasnega zadržanja so na ustavnem sodišču navedli, da so ustavni sodniki zadevo zaenkrat obravnavali na desetih nejavnih sejah, v zadevi pa so se doslej zamenjali trije sodniki poročevalci. Ustavni sodniki so imeli na mizi več različnih osnutkov vsebinskih odločitev o zadevi, vendar pa nobena od predlaganih odločitev ni dobila zahtevane podpore petih sodnikov. Na ponedeljkovi seji so sicer izglasovali vsebinsko odločitev, a je bila kasneje predlagana in izglasovana njena revotacija. Vse to je ustavno sodišče postavilo v položaj, ko ne more več oceniti, kdaj bo lahko sprejelo dokončno vsebinsko odločitev v zadevi.

Glede na to, da ni znano, kdaj bo ustavno sodišče lahko vsebinsko odločilo o pobudi, da ni obstajalo večinsko stališče, da bi bila nova ureditev, ki jo prinaša novela zakona o RTVS, protiustavna, da obstaja dvom v zakonitost delovanja programskega sveta in generalnega direktorja RTVS, ki izhaja iz pravnomočnih sodb o nezakonitem imenovanju Graha Whatmougha za generalnega direktorja RTVS in nezakoniti razrešitvi direktorice TVS Natalije Gorščak iz leta 2021, in da na podlagi sklepa o zadržanju lahko Grah Whatmough, Urbanija in Štular opravljajo samo še tekoče posle, kar ovira nemoteno delovanje RTVS, je ustavno sodišče sklenilo, da sklep o delnem začasnem zadržanju preneha veljati v sedmih dneh po objavi v uradnem listu.

Milosavljević: Gre za pričakovano odločitev

Marko Milosavljević ocenjuje, da gre za pričakovano odločitev ustavnega sodišča.
Robert Balen

"Glede na to, da sta bila škodljivo delovanje sedanjega vodstva RTV Slovenija in neaktivnost programskega sveta popolnoma jasna, gre za pričakovano odločitev ustavnega sodišča. Če to ni bilo jasno že februarja, ko je ustavno sodišče prvič odločalo v tej zadevi, pa se je vse skupaj v minulih mesecih še bolj izkristaliziralo," je prepričan medijski strokovnjak Marko Milosavljević.

Zato je odprava začasnega zadržanja novele zakona po njegovih besedah razumljiva odločitev tudi z vidika presojanja in tehtanja škode, ki se lahko povzroči nekemu pravnemu in demokratičnemu sistemu. "Ta škoda, ki se lahko zgodi dvomilijonski slovenski javnosti, če je deležna slabih vsebin in neprofesionalnega obveščanja s strani za to vzpostavljenega javnega zavoda, je očitno tudi po presoji ustavnega sodišča bistveno večja kot pa potencialno neustrezna razrešitev peščice ljudi iz vodstva javne RTV, pri čemer se je pri nekaterih tako ali tako že izkazalo, da so bili nezakonito imenovani na te pozicije. Zato težko govorimo o kakšni pravni škodi za njih," svoj komentar zaključuje Milosavljević.

Cerar: To slabi avtoriteto ustavnega sodišča

Miro Cerar
Andrej Petelinšek

 "V luči vsega, kar spremljamo, je jasno, da je bil, kljub nekaterim drugim razlogom, ključni razlog za odpravo začasnega zadržanja novele notranja blokada oziroma pat pozicija na ustavnem sodišču. Ta je v določenem pogledu podaljšala nevzdržne razmere na javnem zavodu RTVS, ker je javnost pričakovala, da bo v skladu z napovedjo samega ustavnega sodišča do vsebinske odločitve v tej zadevi prišlo mnogo prej. V tem je bil tudi smisel zadržanja. Ker očitno zaradi izrazitih vsebinskih nasprotovanj, predvsem pa tudi zaradi izločitev dveh ustavnih sodnikov, ni bilo mogoče doseči zahtevane večine za vsebinsko presojo ustavnosti, se je ustavno sodišče odločilo, da to agonijo preseka s tem, da odpravi začasno odredbo. To je pravno dopustno, eden ali dva takšna primera sta že znana iz pretekle prakse, ampak v tem primeru je kontekst nekoliko specifičen," pa je odločitev ustavnega sodnika komentiral pravni strokovnjak Miro Cerar.

Poleg blokade je po Cerarjevi oceni zaskrbljujoče tudi uhajanje informacij z ustavnega sodišča v javnost: "To slabi avtoriteto ustavnega sodišča ter sproža nepotrebna ugibanja. Kar še bolj preseneča, pa je to, da po poročanju medijev dva sodnika glede vprašanja odprave zadržanja sploh nista glasovala. To je v neskladju z naravo sodnega in ustavnosodnega odločanja ter izrecno tudi z zakonom o ustavnem sodišču, kjer piše, da se sodniki ustavnega sodišča ne smejo vzdržati glasovanja. S tem se uveljavlja zelo zaskrbljujoča praksa, ki bi morala v ospredje postaviti tudi vprašanje odgovornosti. Da se sodniki sploh ne udeležijo glasovanja, je nesprejemljivo in tu bi moral odločno in hkrati modro ukrepati predsednik ustavnega sodišča." Kot je pojasnil, pri tem nima v mislih nobenih radikalnih sankcij, vendar pa morajo ustavni sodniki izkazovati daleč nadpovprečen občutek odgovornosti do pravne države in do integritete ustavnega sodišča.

"V javnosti se je zaradi dolgotrajnega odlašanja z odločitvijo in zaradi uhajanja internih informacij z ustavnega sodišča ustvaril vtis, da ne gre samo za ostro polarizacijo pravnih stališč, ampak da je zadeva spolitizirana tudi med sodniki. Osebno upam, da ustavni sodniki niso podlegli političnim pritiskom, ki smo jim bili zadnje mesece priča v javnosti, tako s strani državnih institucij kot tudi civilne družbe. To se v demokracijah večkrat dogaja, naloga ustavnih in drugih sodnikov pa je, da takim pritiskom ne popuščajo ter da sprejemajo odločitve v skladu z ustavo, zakoni in ustaljeno prakso. Vsekakor se bodo morali ustavni sodniki notranje dogovoriti o tem, kako se po tej neprijetni izkušnji konsolidirati ter kako se v prihodnje izogniti situacijam, ki slabijo zaupanje v ustavno sodišče in pravno državo," je še dodal Cerar.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta