Po ohladitev v objem vode. Kopamo se lahko povsod, kjer to ni izrecno prepovedano

Krka, Nadiža, Sora, Bohinjsko, Blejsko, Velenjsko, Rakitniško, Podpeško jezero in še katero veljajo za priljubljene vodne ohladitve v visokih poletnih temperaturah. A vsaka od naštetih nima statusa uradne kopalne vode. To ima pri nas 48 območij rek, jezer in morja, od tega jih je 21 na morju in 27 predelov celinskih voda. Kot pojasnjujejo v Agenciji RS za okolje (Arso), so to mesta, kjer se spremlja kakovost vode in opozarja o njeni ustreznosti. Tovrstno spremljanje zahtevata evropska in nacionalna zakonodaja in je na enak način urejeno v vseh državah EU. ​
Spremljanje kakovosti vode pri nas zagotavlja Arso, izvaja pa Nacionalni laboratorij za okolje in hrano. Pri tem so predvsem pozorni na mikrobiološko kakovost vode. Podatek sprotne analize kopalcem pove, ali je vsebnost dveh bakterij, ki sta pokazateljici fekalnega onesnaženja, v dopustnih mejah. Razvrstitev kopalne vode v razred kakovosti pa sporoča, da je odvajanje fekalnih voda v zaledju kopalne vode zadovoljivo. Kakovost vode spremljajo vsakih 14 dni med kopalno sezono, ki traja od 15. junija do 31. avgusta, prav tako analizirajo vzorec že pred začetkom sezone.
Kopalci se lahko namakajo tudi drugod, saj je kopanje dovoljeno povsod, kjer ni izrecno prepovedano, in na lastno odgovornost. A kopanje na neurejenih kopališčih pomeni tveganje za utopitev, saj tovrstna kopališča nimajo organiziranih služb za reševanje iz vode niti upravljavcev, vprašljiva pa je tudi kakovost vode. Kopanje v fekalno onesnaženi vodi lahko povzroči zdravstvene težave - vnetje oči, ušes, izpuščaje, prebavne težave.

Večletna prizadevanja

Pri odločitvi, kje poiskati vodno osvežitev, so nam lahko v pomoč podatki o analizi vode, ki jo financirajo nekatere lokalne skupnosti. Pod takim nadzorom so nekatera mesta, recimo na Sori in Krki. Prav tako je taka priljubljena izletniška točka Velenjsko jezero. Kot pojasnjujejo s tamkajšnje občine, monitoring vode izvaja podjetje Eurofins Erico Slovenija in po dosedanjih meritvah je voda ustrezala merilom za kopanje. Po zakonodaji je za kopalne vode določena pogostost vzorčenja, to je štirikrat v kopalni sezoni, a ker se zavedajo odgovornosti do kopalcev, so določili pogostejše merjenje kakovosti vode, in sicer na tedenski ravni, to pomeni deset do dvanajst vzorčenj med kopalno sezono.
A Velenjsko jezero kljub kakovosti vode ni registrirano kot kopalna voda. Na občini pojasnjujejo, da so si več let prizadevali speljati postopke na ministrstvu za okolje in prostor, a neuspešno. Kot razlog so navedli, da je pogoj za uvrstitev na seznam kopalnih voda med drugim dobro ekološko in kemijsko stanje vode. "Velenjsko jezero zaradi previsokih vsebnosti sulfata in molibdena ne dosega dobrega ekološkega stanja. Sulfat in molibden nista škodljiva za človeka. Sulfat je naravno prisoten v nekaterih mineralnih vodah v večjih količinah kot v Velenjskem jezeru, molibden pa celo spada med esencialne elemente za človeka. Glede vsebnosti obeh smo pred leti pridobili pozitivno mnenje Inštituta za varovanje zdravja, da za kopalce nista nevarna. Ker pa je pravilnik o podrobnejših kriterijih za ugotavljanje kopalnih voda, o katerem menimo, da bi ga bilo treba že pred časom spremeniti, veljaven, Velenjsko jezero ne more biti uvrščeno na seznam kopalnih voda," pristavijo na velenjski občini.

Obeta se prenovljen seznam

Za priljubljeno pribežališče pred vročino med Ljubljančani veljata Rakitniško in Podpeško jezero, ki prav tako nimata statusa kopalnih voda. Obe sodita pod brezoviško občino, kjer razlagajo, da že nekaj let zapored izvajajo kontrolo kakovosti vode v obeh jezerih. Vzorčenje in preiskave opravi akreditiran laboratorij. Po njihovih besedah tudi letošnje preiskave kakovosti vode kažejo, da "je voda v obeh jezerih po kriterijih kopalnih voda odlične kakovosti. V obeh jezerih se obiskovalci torej lahko kopajo, brez skrbi za zdravje."