Darja Kocbek
V državni proračun se je v prvih treh mesecih letos po preliminarnih podatkih nateklo približno 3 milijarde evrov prihodkov, odhodkov so na ministrstvu za finance zabeležili za 3,3 milijarde evrov. Proračunski primanjkljaj je v prvem trimesečju tako dosegel približno 325 milijonov evrov. Fiskalni svet v svoji redni mesečni informaciji navaja, da je primanjkljaj brez odhodkov, povezanih z epidemijo in ukrepi za blažitev draginje, znašal 30 milijonov evrov. V prvih treh mesecih lani je imel državni proračun presežek 90 milijonov evrov.
Na osnovi zadnjih razpoložljivih informacij na fiskalnem svetu ocenjujejo, da bodo odhodki državnega proračuna za ukrepe za blažitev draginje v celotnem letu 2023 znašali okoli 800 milijonov evrov, kar je okoli 500 milijonov evrov manj, kot je vlada jeseni lani predvidela ob pripravi spremembe proračuna za letošnje leto. Odhodki za pandemične ukrepe so v prvih treh mesecih znašali 58 milijonov evrov, v veljavnem proračunu pa je za ta namen predvidenih 445 milijonov evrov.
Ukrepi za blažitev draginje so v prvih treh mesecih državo stali 237 milijonov evrov. Proračunski prihodki naj bi bili po oceni ministrstva za finance zaradi znižane trošarine in stopnje DDV za energente ter oprostitve plačila takse CO2 nižji za 107 milijonov evrov, odhodki za pomoč za blažitev posledic draginje pa so dosegli 130 milijonov evrov, od tega je bilo 79 milijonov evrov izplačanih za subvencije gospodarstvu.
Program stabilnosti in rebalans
V skladu z domačo in evropsko zakonodajo mora vlada do 10. aprila sprejeti Program stabilnosti, ki vsebuje štiriletne projekcije za celoten sektor država, to je za obdobje 2023-2026. Pripravlja pa tudi rebalans letošnjega proračuna. Fiskalni svet opozarja, da bi morali biti ključni proračunski dokumenti usklajeni tako iz vidika časovnice priprave kot iz vsebinskega vidika. To je še posebej pomembno ob napovedanih spremembah sistema ekonomskega upravljanja v EU, ko naj bi verodostojno srednjeročno načrtovanje postalo temelj ocenjevanja vzdržnosti javnih financ, opozarja fiskalni svet.
Proračunski prihodki so bili po podatkih ministrstva za finance v prvih treh mesecih letos za približno 84 milijonov evrov oziroma za 2,7 odstotka nižji kot v prvih treh mesecih lani, odhodki so bili nižji za 18 milijonov evrov oziroma 0,6 odstotka. Davčni prihodki so dosegli približno 2,5 milijarde evrov, kar je 4,1 odstotka oziroma 99 milijonov evrov več kot v enakem lanskem obdobju. Levji delež zbranih davčnih prihodkov odpade na prilive iz davka na dodano vrednost, ki so v prvem trimesečju dosegli približno 1,2 milijarde evrov in so bili glede na enako obdobje lani višji za 7,7 odstotka, navajajo na ministrstvu za finance.
Med odhodki je bilo za investicije v prvih treh mesecih letos izplačanih 178 milijonov evrov oziroma 22,4 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Od tega največ, približno 122 milijonov evrov, za novogradnje in obnove, nakup opreme, investicijsko vzdrževanje. Za transferje posameznikom in gospodinjstvom so v prvem trimesečju iz proračuna nakazali približno 474 milijonov evrov oziroma 0,8 odstotka več kot lani. Transferji za zagotavljanje socialne varnosti so se zvišali za 4,3 odstotka, med drugim zaradi izvajanja zakona o osebni asistenci in izplačila energetskega dodatka za najbolj ranljive, pojasnjujejo na ministrstvu za finance.Za subvencije so v prvih treh mesecih letos namenili približno 276 milijonov evrov, kar je 56,1 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Zasebnim podjetjem in zasebnikom so nakazali 266 milijonov evrov, kar je 101 milijon evrov več kot lani. Tolikšno povišanje je posledica pomoči gospodarstvu zaradi energetske krize, so pojasnili na ministrstvu za finance.
