Energetskih vavčerjev vlada ne bo pripravila na zalogo, ampak bo reagirala na morebitno dejansko rast cen, ker da gre zdaj v veliki meri za špekulacije in začetne spremembe, je na Ravnah dejal gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Kot je dodal minister, bo vlada najbolj ranljivim priskočila na pomoč, če bo to potrebno, si pa želi, da ne bo. Upa, da se bo stanje na področju cen energentov stabiliziralo.
Počivalšek je komentiral tudi sredino odločitev vlade, da ponovno regulira cene kurilnega olja. "Ugotovili smo, da se marže za 95-oktanski bencin in nafto niso občutno povečale, se je pa cena kurilnega olja od leta 2016 do danes povečala za nekje 69 odstotkov, pri čemer za 64 odstotkov iz naslova dviga cen na svetovnem trgu, preostalo so marže. Te so se zvišale s šestih na 15 centov za liter," je pojasnil. Ker je pred začetkom kurilne sezone večja nevarnost občutnejšega dviga cen, se je vlada po Počivalškovih besedah odločila začasno zamrzniti marže na ravni iz leta 2016. "Nadaljnji ukrepi pa bodo odvisni od gibanja cen," je dejal. Medtem ko vlada ne more vplivati na cene zemeljskega plina, pa ima pri cenah električne energije možnost prepovedi izvoza in regulacije končne cene. "Nič ne napovedujem, ker računam, da se bodo zadeve na področju vseh energentov stabilizirale. Če se ne bodo, pa bomo morali razmisliti tudi o ukrepih," je poudaril Počivalšek.
Golobov Gen-I cen ne bo višal
Predsednik uprave podjetja Gen-I Robert Golob pa je danes povedal, da Gen-I, kljub podražitam na svetovnih trgih, cen za svoje odjemalce ne bo višal. Golob je odprl več tem, a osrednje sporočilo dogodka je bilo jasno in zajema prav tisto, kar slovenski potrošniki želijo slišati v času podivjanih cen energentov: Gen I ne bo podražil elektrike in zemeljskega plina vsaj do poletja 2022.
V Sloveniji največja rast cen elektrike v EU
Po podatkih Eurostata, ki jih je povzela Slovenska tiskovna agencija, so se povprečne cene električne energije za gospodinjstva v Evropski uniji v prvi polovici tega leta zvišale. V povprečju so znašale 21,9 evra za 100 kilovatnih ur. Pri tem je bila največja rast, 15-odstotna, zabeležena ravno v Sloveniji. V primerjavi s prvo polovico preteklega leta so se cene elektrike zvišale v 16 državah članicah EU. Najnižje cene so bile v tem obdobju na Madžarskem, v Bolgariji in na Malti. Najdražje pa v Nemčiji, na Danskem in v Belgiji.
Poskus zmanjšanja odvisnosti od fosilnih goriv danes sovpada z energetsko krizo, poudarja Golob, ki v tem vidi tudi svetlo točko, saj bomo morda zdaj, kot pravi, zaradi tega začeli ukrepati hitreje. Slovenska gospodinjstva so na udaru, še pove in doda, da so se cene elektrike dvignile zaradi podražitve fosilnih goriv. Hkrati izpostavlja, da so za prodajne cene odgovorni izključno dobavitelji, ki se lahko pred nihanji na trgu tudi zaščitijo.
V Sloveniji velik strešni potencial
Cene tarif električne energije Gen-I na rednem ceniku za gospodinjske odjemalce so že sedem let enake, ne glede razmere na trgu in ne glede na fosilna goriva. To jim po Golobovih besedah omogočajo vlaganja v sodobne analitične pristope, na podlagi katerih lahko obvladujejo tržna tveganja in izvajajo uspešno nabavno strategijo. Pri tem izraža upanje, da se bodo do prihodnjega poletja vplivi energetske krize pomirili. Pove pa še, da ni dobavitelja, ki bi lahko na daljši rok povedal, da ne bo dvignil cen.
Dobaviteljeva enostranska odpoved ni dovoljena
Na Agenciji za energijo so pregledali primere enostranskih odpovedi pogodb o dobavi električne energije nekaterih domačih dobaviteljev, s katerimi je bila seznanjena. „Zadevni dobavitelji so odjemalcem pogodbe o dobavi enostransko odpovedali, sklicujoč se na spremenjene okoliščine. Agencija ugotavlja, da na podlagi veljavne zakonodaje do razveze pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin ne pride po samem zakonu niti z enostransko odpovedjo pogodbe, temveč mora stranka, ki se sklicuje na spremenjene okoliščine, zahtevati razvezo pogodbe pred sodiščem. Do sodbe sodišča, ki pogodbo razveže, pogodba obstoji in je vsaka stranka dolžna izpolniti svoje obveznosti,“ pojasnjujejo na agenciji.
Vsem potrebam po električni energiji v Sloveniji lahko po Golobovem mnenju zadostimo z brezogljično energijo. Pri tem je predstavil projekcijo, po kateri 72 odstotkov električne energije v državi porabita gospodarstvo in javni sektor, za ta del bi bila po njegovem mnenju najbolj primerna gradnja novega bloka jedrske elektrarne v Krškem. Za preostalih 28 odstotkov elektrike, ki jo porabijo gospodinjstva, pa bi bila, kot pravi, najbolj primerna samozadostnost, ki bi jo lahko dosegli s sončno energijo. V ta namen so že pred petimi leti zagnali projekt Gen-I Sonce in v tem času zgradili 3000 sončnih elektrarn. Strešnega potenciala za to je v Sloveniji dovolj, pravi Golob, in sicer ta za kar šestkrat presega energetske potrebe gospodinjstev. Zdaj želijo projekt dvigniti na višjo stopnjo - gre za tako imenovano sončno skupnost, v kateri bo vsak imel možnost samooskrbe z najemom panela, tudi če živi v večstanovanjski stavbi. V družbi menijo, da lahko na ta način v prihodnjih letih omogočijo samooskrbo 25 tisoč gospodinjstvom.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
