V Sloveniji prebolevnikov ne spremljamo niti ne odkrivamo asimptomatskih primerov bolezni. Natančnih podatkov o prebolevnikih v Sloveniji nimamo. Edino raziskavo, ki je vzela pod drobnogled nivo protiteles prebolevnikov, je inštitut za mikrobiologijo izvedel čisto v začetku epidemije. Šlo je bolj za odkrivanje asimptomatskih primerov kot ugotavljanje zaščitenosti pred novo okužbo, a delež asimptomatskih obolelih je bil relativno visok. Bi lahko bilo prav asimptomatsko prebolevanje bolezni zaslužno za upad rdečih krivulj? V "Načeloma se potrjeni primeri delijo na aktivne in zaprte, ob tem da med zaprte primere štejejo tako prebolevniki kot umrli. Definicija NIJZ je, da se med aktivne štejejo vsi potrjeni primeri v zadnjih 14 dneh. Torej se vsi potrjeni primeri 14 dni od okužbe, ki niso umrli, lahko štejejo kot prebolevniki," pojasni Luka Renko s Covid sledilnika.
Podatkov o ponovnih okužbah prebolevnikov je malo, pri Sledilniku so zaprosili bolnišnice za podatke o statusu obolelih v enotah za intenzivno terapijo in tako od avgusta spremljajo tudi podatke o tem, ali so bolniki cepljeni ali ne, ali so delno cepljeni in ali so bolezen preboleli. Doslej je v intenzivnih enotah ležalo vsega devet prebolevnikov, še vedno veliko večino hospitaliziranih predstavljajo necepljeni bolniki.
Prebolevniki in cepljeni:
A sklepanje, da je imunost, pridobljena z boleznijo, boljša in dolgotrajnejša od cepljenja, ima kar nekaj pasti. Raziskovalec na Kemijskem inštitutu dr. Roman Jerala: "Pomembna razlika med imunostjo, pridobljeno s cepljenjem, in prebolevanjem bolezni je zagotovo ta, da obstajajo med prebolevniki velike razlike. Imunost od posameznika do posameznika ni standardizirana, tako kot ni standardiziran potek bolezni. Nekateri imajo težji potek bolezni, drugi lažji potek. Tako se med posamezniki precej razlikujeta tudi odpornost in nivo protiteles. Pri cepivih dobimo točno znano dozo, vsak se malo drugače odzove, a če pogledamo protitelesa, so bolj jasno definirana. Ne moremo pa reči, da je vsak prebolevnik zaščiten za dolgo časa. Nekateri so zaščiteni dobro in dalj časa, drugi manj. Zato se priporoča, da se tudi prebolevniki cepijo." Raziskave namreč kažejo, da lahko zaščita upade po šestih mesecih, po 12 mesecih pa je precej padla. Če so imeli dodaten odmerek cepiva, je bila zaščita ohranjena. "Generalno imajo visok nivo protiteles, ki pa sčasoma pada," pravi Jerala.
Nova cepiva in zdravila
Bodo nova cepiva, ki čakajo na odobritev in bodo verjetno kmalu na voljo, morda le pripomogla k vnovičnemu zagonu cepljenja? Bi lahko izboljšala zaupanje? "Tehnologije so dobre, tudi Novavax je pokazal dobre rezultate, ne vemo pa, kako dolgo bo trajala zaščita. Tudi Kitajci imajo cepivo na enakem principu in bodo najbrž do konca dobili dovoljenje, a mislim, da bo vse to v Sloveniji bob ob steno. Ampak to je le moje mnenje," pravi Jerala, čigar skupina se ta čas ukvarja z razvojem novih aplikacij zdravil.
V Sloveniji je na voljo tudi regeneron, zdravilo, ki temelji na uporabi monoklonskih protiteles in se uporablja za zgodnje zdravljenje bolnikov. A količine zdravil so omejene, prav tako je cena enega odmerka zdravila 2000 evrov.
Brez globalne precepljenosti grožnja ne bo minila
Prekomerno zaupanje javnosti v dolgotrajno vzdržljivost imunosti po naravni okužbi s SARS-CoV-2 prav tako prispeva k oklevanju pri cepljenju. "Morda zaradi lažne enakovrednosti z dolgotrajno imunostjo po naravnem okrevanju od evolucijsko različnih virusov, ki povzročajo bolezni, kot so ošpice, mumps in rdečke," ugotavljajo avtorji obširne raziskave imunosti prebolevnikov, ki so jo vodili znanstveniki in Univerze Yale.
Priporočila strokovne komisije
- Cepljenje proti gripi in cepljenje proti covidu-19 se lahko opravita sočasno ali s kakršnim koli presledkom.
- Člani strokovne skupine za cepljenje menijo, da se osebe, ki so prejele en odmerek in so nato zbolele pred prejemom drugega odmerka, dojemajo kot prebolevniki, za katere je priporočeno cepljenje s še enim odmerkom v roku devetih mesecev po začetku bolezni oziroma pozitivnem PCR.
- Prebolevniki z enim odmerkom, cepljeni do osem mesecev po začetku bolezni oziroma pozitivnem PCR-testu, se obravnavajo kot polno zaščiteni (tako kot je bilo priporočeno pred spremembo odloka).
- Člani skupine predlagajo, da se tretji, poživitveni odmerek (poleg oskrbovancev DSO in posebej ranljivih kroničnih bolnikov) priporoči za osebe, stare 65 let in več.
- Prav tako predlagajo, da se prebolevnikom podaljša veljavnost zaščite na devet mesecev po začetku bolezni. Menijo, da za zdaj ni dovolj dokazov, da bi bila lahko veljavnost trajanja zaščite po preboleli bolezni neomejena.
Številni respiratorni virusi, kot so gripa, humani rinovirusi ali koronavirusi, lahko namreč premagajo imuniteto, ki so jo dale prejšnje okužbe, z razvojem novih variant. Nekaj več kot eno leto po koncu pandemije covida-19 so se pojavile nove variante SARS-CoV-2, ki se lahko razlikujejo po resnosti okužbe in povzročajo različne odzive imunskega sistema in ki lahko ovirajo trajnost imunosti. "Ublažitev potencialnega razvoja imunsko izogibajočih se variant SARS-CoV-2 v bližnji prihodnosti je lahko v veliki meri odvisna od hitre globalne uvedbe cepljenja, ki lahko povzroči večjo imunogenost kot naravna okužba," pišejo raziskovalci, enako pa poziva tudi Svetovna zdravstvena organizacija - brez globalne precepljenosti grožnja novih različic ne bo minila.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
