(POGLED IZ DVORANE) To je bil Bob z jajci

Kakšnih pet minut pred začetkom Boba leta se me je polotila mala tiha panika. Kaj, če bo kot železniška nesreča? Spektakularno in grozno hkrati. Iskreno, nobeden od nas ni vedel, kaj pričakovati od šova, na katerem je bilo znanih le deset nominiranih izjav, vse drugo pa povsem novo in le delno preizkušeno. Hkrati se mi je tveganje naše stare hiše, prevečkrat varno naslonjene na ziheraškost, zdelo neizmerno seksi. Večer je s pudrom zakril modrico okoli očesa, ki jo je staknil sredi ravsanja v vse bolj grobem medijskem ringu, in se suvereno pokazal v najbolj samozavestni in zloščeni podobi.

Lahko bi bentili, kako so šefi javne televizije zaradi odsotnosti enoumja prenos ene najbolj gledanih prireditev v letu zatrli. A nihče ne mara cmerjenja. Minuli Bob leta je bil popoln korak iz cone udobja, misel, da se bo podpora bralcev lahko izmerila tudi skozi prodajo vstopnic, je malce morila. A niste razočarali in tudi pogled na do zadnjega kotička polno veliko dvorano SNG Maribor je bil noro seksi. Nobenih pretiranih pričakovanj, zgolj ena sama dobronamernost, želja po druženju, zabavi, lucidnih mislih in podpora novinarstvu s 77-letno tradicijo. Najprej so pošle najdražje vstopnice, nato še vse druge. Skrbno urejeni in dobro razpoloženi gostje so teater napolnili z dobro energijo, bilo je jasno, da nastaja nekaj čarobnega. Armada znanih in manj znanih obrazov, pripravljenih na nekaj novega. In novo je prišlo v sveži podobi prikupne dvojice Davida Gorinška in Maje Monrue, ki je postala druga bobovska MM po Miši Molk. Nepopisana lista, sveža obraza, na katera svojih pričakovanj še nismo prilepili. Ko smo že kar takoj izvedeli, da ona spi z režiserjem prireditve, Teškym, so se vrata v bobovsko noč na stežaj odprla.

On karizmatičen, suveren, nevsiljivo intelektualno seksapilen in domačno štajerski, narejen za stand up, ona ljubko navihana, nekako krhko-močna, simpatična sredi opazne dekliške zadrege, a dovolj korajžna, da je sredi Maribora nosila petrolejsko zeleno obleko. Ljubezniva, a z ostrimi robovi. Močna kemija veje med njima, čeprav on ni režiser prireditve. Publika se je takoj postavila na njuno stran, kot bi jima poskušala olajšati breme, da sta nekoč Bob vodila izjemna Toš in Drevenšek. Kaj vse sta obdelala! Od Pahorjeve breskvice do Janše in ginekološkega pregleda po skypu. Jasno, vsi štosi niso bili za oskarja, a gledalci so se nasmejali in naploskali do obisti, tudi zaradi gosta presenečenja, zaljubljivo prismuknjenega imitatorja Aleksandra Pozveka. Ta je bil kot tisti eksotični tretji, ki si ga par omisli na dopustu, v trenutku, ko je treba spet malce razplamteti ogenj.

"To je bil Bob z jajci," mi je rekla obiskovalka. In potem še glasbeniki: eterična Amaya, najlepša stalnica Boba, pa čudovito nadarjeni Kristijan Crnica in nekonvencionalno kreativni Žigan Krajnčan. Češnja na torti: carska prvoaprilska potegavščina zmagovalca Dana Podjeda, ki je najprej bob makarovičevsko zavrnil, nato pa z navdihujočim govorom ustvaril lasten šov znotraj šova. Sreča ni v nas, sreča je ob nas. In sreča je, ko lahko kot večerovec samozavestno in brez lažne skromnosti rečeš: tole smo izpeljali precej frajersko in skupaj z vami, vsaj ta večer, v ringu gladko zmagali.