Pogled proti letu 2022

Žarometi svetovne politike so trenutno usmerjeni v ZDA, v jesensko predsedniško tekmo

Donalda Trumpa

in

Hillary Clinton

. Za EU bodo prihodnje leto od predsedniških volitev zelo pomembne francoske.

Francois Hollande

je zelo nepriljubljen, kandidaturo napoveduje skrajna desna populistka

Marine Le Pen

. Na globalne politične arene imajo slovenske predsedniške volitve absolutno manjši vpliv, bodo pa po svoje izmerile politično temperaturo pri nas, saj bodo prve volitve po daljšem času. Če ne bi prej prišlo do kakšne politične krize v parlamentu.
O tem, kako se bo odvijala prihodnje leto tekma za predsednika države, so v političnih strankah še zadržani. Vsi se zavedajo, da je sedanji šef države

Borut Pahor

trenutno zelo priljubljen in zatorej relativno težko premagljiv, istočasno pa se na podlagi razgovorov z viri na desnici zdi, da si mnogi želijo videti Pahorja še nadaljnjih pet let na tej poziciji. Gotovo si Pahorja manj želijo nekateri krogi na levici, kjer so njegovi nepopustiljivi kritiki. Zaradi stališč, ki mnogokrat niso zelo profilirana in lovijo (naj)širšo uravnoteženost, je sprejemljiv tudi za politično manj ozaveščene volivce, zlasti mlade in starejše, ki politike ne spremljajo na dnevni ravni. Bo pa Pahorja, kot nam je potrdil

Dejan Židan

, gotovo podprla "njegova" SD, kjer je bil aktualni šef države 15 let predsednik. Po premierski funkciji se je od vodenja stranke poslovil in v kampanji 2012 s še danes zelo svojevrstno strategijo politične propagande, v kateri je opravljal najrazličnejše poklice, premagal

Danila Türka

.

Na levici še "šparajo" za leto 2022

V vladajoči Stranki modernega centra še niso prišli do zaključka, ali bodo v volilno dirko poslali svojega kandidata za predsednika republike ali bodo koga podprli. Kot smo izvedeli od naših virov, menijo, da bi bilo primerno imeti svojega kandidata v najprestižnejši volilni tekmi. Visoko v krogih SMC kotira

Milan Brglez

, ki se je v relativno kratkem času politično precej solidno izklesal na funkciji predsednika državnega zbora. Tudi na javnomnenjskih lestvicah kotira precej visoko, vendar, kot smo izvedeli, v vrhu SMC menijo, da njegov čas še ni napočil, saj bi bil trenutni kralj ljudskih src Pahor zanj pretrd oreh. Gotovo pa bo stranka o njem kot o kandidatu za šefa države resno razmišljala čez pet let, če bo SMC še obstajala na političnem zemljevidu in če bo Brglez ohranil politični slog, ki ga je izoblikoval na čelu zakonodajalca.
Spekulirati, ali bodo levi centri moči v žerjavico poslali svojega kandidata, je še prezgodaj, a je težko pričakovati, da bi se levica poenotila o enem kandidatu. So se pa razširile govorice, da posamezniki nagovarjajo h kandidaturi kamniškega župana

Marjana Šarca

. Ta pravi, da gre bolj za komentarje na družbenih omrežjih kot spodbude h kandidaturi. "Dokler ljudje o tebi govorijo, je v redu, hudič je, ko te pozabijo." Na vprašanje, ali bi ga udeležba v predsedniški dirki zanimala, pa dvoumno odgovarja: "Zanimivo je vse, kar ni izrecno nezanimivo." S šaljivim tonom še doda: "Če me nagovorijo, bo akcija." Večkrat se je omenjalo tudi ime nekdanje informacijske pooblaščenke, nesojene generalne direktorice RTV, ki je zdaj v odvetniškem poslu,

Nataše Pirc Musar.

"Mnogi mi postavljajo to vprašanje, zato seveda razmišljam o tem, ker mislim, da lahko družbi še veliko dam. A vendarle menim, da čas najbrž še ni dozorel niti jaz sama. Čez pet ali šest let ali dlje bom modrejša, bolj izkušena in morda bo tudi slovenska politika kaj drugačna," odgovarja Pirc Musarjeva. In doda: "Od predsednika pričakujem, da je moder, srčen in pogumen - da se ne boji povedati, kar misli, da se ne boji zavzeti stališč, pa čeprav ta ne bodo vsem všeč." Da bi se v prihodnosti lahko odločil za kandidaturo, je za Obraze že dejal tudi Karl Erjavec, šef Desusa, a je tudi pri njem pričakovati, da bo še počakal na Pahorjevo slovo.

Desnica v zadregi: Kako podpreti Pahorja?

Nadvse zanimivo pa bo videti, kako se bo v kampanjo za predsednika vključila desnica, ki je v resnici ustoličila Pahorja. Ker je malo verjetno, da bi ga etablirane stranke, denimo SDS in NSi, neposredno podprle, bodo bržkone na volitvah nastopili kandidati, ki bodo odpirali prava vprašanja, do katerih bo moral Pahor zavzeti "prava" stališča, da bo na koncu v morebitnem drugem krogu vnovič osvojil tiho podporo največjega igralca desnice –

Janeza Janše

. Izvedeli smo, da nekateri desni krogi spodbujajo h kandidaturi nekdanjega predsednika programskega sveta RTV

Mitjo Štularja

. "Res so tudi do mene prišli takšni predlogi s strani ljudi. To si štejem v veliko čast," nam je potrdil. Kakšna bo volilna tekma, je po njegovih besedah odvisno od tega, kakšni bodo kandidati in s kolikšno stopnjo profesionalnosti bodo to pokrivali mediji. "Kot državljan bi si bolj kot dolgočasno pozersko predstavo želel vsebinsko močno tekmo, v kateri bi se odprla razprava o konceptih bodoče Slovenije. Slovenija je v krču, iz katerega nas morajo popeljati sposobni, odgovorni in pravični politiki," pravi Štular.
Tudi nekdanjega obrambnega ministra, danes tesnega zaveznika Janševe SDS,

Aleša Hojsa,

so desnosredinski kuloarji navrgli kot kandidata. A ta ima kot nekdanji član NSi – nedavno so ga zaradi razhajanj z vodstvom okrog

Ljudmile Novak

izključili iz stranke – malo možnosti, da bi okrog njega strnili vrste desnosredinskih političnih sil. "Kar ljudje govorijo, omenjajo, ne morem komentirati. Lahko pa povem, da me ni nihče k temu nagovarjal. In hkrati lahko jasno sporočim, da se nimam za primernega kandidata," pravi Hojs, ki meni, da bo imela desnica več kandidatov: "Težko bo najti skupnega kandidata. Po moji oceni vsak malce v podzavesti misli na to, da obstoječi predsednik dobi še drugi mandat. Tokratne predsedniške volitve tudi ne bodo prelomne, da bi se morala desnica dokazati, saj si je Pahor s svojim precej nevtralnim predsedovanjem, všečnim obema stranema, že zagotovil drugi mandat."
Kot primerno za kandidatko desne sredine se omenja še profesorica za evropsko pravo na dunajski univerzi dr.

Verica Trstenjak

, ki v svoji izjavi za Reporter ni zanikala možnosti, da bi "kdaj v prihodnosti kandidirala, če bi večina političnega telesa ugotovila, da je za našo domovino potrebno imeti predsednika, ki zagovarja demokratične vrednote 21. stoletja, pravno državo, je kritičen do totalitarnih sistemov in ima moralni strokovni ugled v družbi in svetu, predsednika, ki ne bo le politik, ampak državnik ..." Toda zdi se, da se je tudi Trstenjakova, seveda zgolj hipotetično, iz startnega bloka v predsedniško dirko pripravljena pognati šele leta 2022.