Poklici prihodnosti: Digitalizacija pokazala, da smo zaspali

Inovativno razmišljanje, empatija, sposobnost hitrega prilaganja, osredotočenost na cilj in multidisciplinarnost so kompetence prihodnosti, s katerimi bomo lahko zagotavljali konkurenčnost na trgu dela v desetletjih, ki sledijo. Ob socialnih veščinah pa tudi naravoslovna znanja. In ko hkrati digitalna znanja postajajo osnovna funkcionalna pismenost, jim v slovenskih osnovnih šolah še ne posvečajo velike pozornosti.

Potrebujemo osvežitev učnih načrtov

Ali naš izobraževalni sistem sledi vsem spremembam trga dela, ali zadovoljuje rastoče potrebe gospodarstva? Sta bili osrednji vprašanji na AmCham Poslovnem zajtrku z naslovom Nadgradimo veščine za poklice prihodnosti, ki so se ga udeležili ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec, generalna direktorica Microsofta Slovenija Barbara Domicelj in dr. Boris Horvat, direktor in ustanovitelj podjetja Abelium. Po mnenju ministrice Kustečeve se je naš izobraževalni sistem prav v koronačasu izkazal za stabilen in prilagodljiv sistem, saj so ob zaprtju šol vedeli, da lahko znanje do otrok pripeljejo po drugi poti, in vsaj tretjina šol je bila na ta način takoj pripravljena, a hkrati se je pokazalo, kje so problemi in izzivi.

"Koronačas je pokazal potrebo po prevetritvi šolskega sistema in učnih načrtov. Pomešali smo temeljna znanja z vsem drugim, digitalizacija je pokazala, da smo na tem področju zaspali, izgubili pa smo tudi stik s tem, da se generacije učencev spreminjajo, da so njihov odnos do sveta in tudi vrednote drugačni," je še povedala in dodala, da moramo slediti napredkom in identificirati, kaj so temeljna znanja, ki jih potrebujemo. Tako so predmeti, kot sta računalništvo in informatika, usmerjeni predvsem v koncept programiranja, medtem ko mladi potrebujejo veščine digitalnega pridobivanja znanja.

Na pomanjkanje poučevanja znanj računalništva in informatike v slovenskih osnovnih in srednjih šolah je opozoril prof. dr. Andrej Brodnik s primorske fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije in ljubljanske fakultete za računalništvo in informatiko. "Temeljnim znanjem s tega področja je namenjen obvezni predmet v prvem letniku splošne gimnazije, v osnovnih šolah pa nekateri izbirni predmeti, kar je občutno premalo." Omenil je, da našim otrokom zato grozi, da na svetovnem trgu delovne sile ne bodo konkurenčni, saj druge države temu področju namenjajo več pozornosti.

Nam bodo roboti prevzeli delovna mesta?

Je umetna inteligenca res ena največjih groženj človeštva? Vprašanje, ki vse bolj skrbi sodobnega človeka. Barbara Domicelj, generalna direktorica Microsofta Slovenija, se s tem ne strinja. Spomnila je, da nas je zgodovina naučila, da je tehnološki razvoj še vedno prinesel pozitiven učinek na trg dela in da potreba po človeškem delu še ni izginila.

"Svetovni gospodarski forum ocenjuje, da bo do leta 2025 zaradi tehnološkega napredka in novih delitev dela nastalo kar 97 milijonov novih delovnih mest. Pri Microsoftu še bolj optimistično napovedujemo 149 milijonov novih delovnih mest, povezanih s tehnologijo." Iskani bodo poklici na področju razvoja programske opreme, podatkovna analitika, kibernetska in informacijska varnost, varovanje zasebnosti, digitalna preobrazba. "Nekatere panoge in skupine, kot so rudarstvo, gradbeništvo, proizvodnja in transport, bodo seveda prizadete, a moramo gledati s pozitivne strani in se usposobiti za poklice, ki bodo najbolj iskani." Med temi je izpostavila dela za analizo in razumevanje podatkov, delo z umetno inteligenco, robotiko, internet, razvijanje programske opreme in aplikacij. Zato se moramo po njenem mnenju opremiti s širokim krogom novih znanj, kar bo omogočilo napredek družbe in dvig ravni izobraženosti, kjer je še vedno za akademski rezultat posameznika ključno obvladovanje socialnih in čustvenih veščin.

"Od 30 do 40 odstotkov delovnih mest v vzponu zahteva mehke veščine, ki jih moramo gojiti kljub napredku tehnologije. Pomembno je, kako so mladi sposobni aktivnega učenja, odpornosti, obvladovanja stresa in prilagodljivosti." Tako Domiceljeva, a je na podobno opozoril tudi Boris Horvat, saj se v visokotehnološkem podjetju Abelium problemov vedno najprej lotevajo z osnovnim orodjem, kar je zdrava kmečka pamet, šele potem k reševanju izzivov dodajajo tehnološke rešitve z vsega sveta. Meni, da bi morala biti šola okolje, kjer se spodbuja raziskovanje, čudenje otrok ob eksperimentih, kjer se otroci učijo odgovornosti do sebe, prijateljev, staršev in učiteljev. Kot najbolj pomembne veščine prihodnosti so tako sodelujoči izbrali kreativnost, originalnost in prevzemanje iniciative.