Svetniki so sicer že na začetku redne seje izglasovali drugačen dnevni red, tako da so nemudoma prešli na razpravo o pobudi za predčasno Kadunčevo razrešitev, ki je bila predvidena za kasnejšo izredno sejo. Med drugim so pobudniki, ki so se morali zaradi zapletov v zadnjih dneh še enkrat prešteti, postregli s pravnim mnenjem odvetniške družbe Matoz kot protiutež mnenju, ki ga je na pobudo predsednika sveta Cirila Baškoviča pripravila Odvetniška družba Čeferin, Pogačnik, Novak, Koščak in partnerji. In če so slednji ugotovili, "da bi bila predčasna razrešitev na podlagi očitkov, ki so predstavljeni v pobudi in ki niso zadostno konkretizirani, pravno sporna", je Franci Matoz zapisal, da so očitki zadostni za postopek razrešitve.
"Naj bom tiho, ko nam želi ustanovitelj z novim zakonom vzeti 18 milijonov evrov? Mora biti generalni direktor prijazen do ustanovitelja, da mu bo v zameno zvišal RTV-prispevek oziroma uredil financiranje zavoda? Bi se morala javna radiotelevizija podrejati vsakokratni oblasti? To ste podpisali," je na začetku svojega zagovora izpostavil Kadunc, s čimer se je dotaknil očitka pobudnikov, da naj bi z javnimi napadi onemogočal primeren odnos med ustanoviteljem in zastopnikom javnega zavoda. In dodal, da ne prenese laži in napačnih podatkov. Ob tem je poudaril, da je RTVS izkazovala izgubo že bistveno prej, preden se je vrnil na Kolodvorsko. "Bodite pošteni. Odločajte na podlagi dejstev, ne pa na podlagi tega, da vam nekaj na Kaduncu ni všeč. Tu ne gre za strankarsko pripadnost," je še pristavil Kadunc.
Ena izmed pobudnic razrešitve, svetnica Jelka Stergel je poudarila, da so Kadunca konec aprila leta 2017 za generalnega direktorja izvolili na podlagi menedžerskih izkušenj, a da sedanje vodenje vodi javni zavod v pogubo. "Trend je napačen, samo številke je treba pogledati,“ je še dodala.
Svetnica Petra Ložar, ki je ob prvem glasovanju za Kadunčevo razrešitev decembra 2018 stisnila tipko ZA, je bila tokrat kritična do pobudnikov razrešitve, njihove očitke je označila za prosti spis in opozorila, da bi se morali svetniki nekaj mesecev pred koncem Kadunčevega mandata ukvarjati z iskanjem njegovega naslednika. "Mi smo svetniki za program, ne za številke,“ je dodala Ložarjeva in kolege tudi opozorila na morebitno tožbo, če bi razrešili Kadunca. Ob tem jih je spomnila na primer Nataše Pirc Musar, ki jo je svet pod vodstvom Mitje Štularja brez izbire sredstev umaknil z vrha največje medijske hiše v državi. Javni servis je moral na koncu zaradi nezakonitega ravnanja sveta nesojeni generalni direktorici izplačati 70.000 evrov odškodnine.
Tako kot leta 2018
Programski svet Radiotelevizije Slovenija je o razrešitvi Igorja Kadunca glasoval že decembra 2018, tedaj na predlog nadzornega sveta javnega zavoda. Da bi Kadunc moral predčasno zapustiti svoj položaj, je takrat prav tako glasovalo 14 svetnikov, podporo pa mu je izreklo 12 od 28 prisotnih svetnikov.
"V tem trenutku se počutim izrabljanega. Zdaj se moram odločati med dvema pravnima mnenjema. Ali lahko vsakdo izmed nas poišče pravno mnenje? Govorimo izključno o politični zamenjavi, za katero zaposleni niso," je povedal Sašo Hribar, predstavnik zaposlenih v svetu. "Zakaj pred koncem mandata razrešiti direktorja? Ali bi nekdo drug svoj posel opravil bolje? Ali je funkcija RTVS všečnost?“ pa se je vprašal Robert Pajek, prav tako predstavnik zaposlenih, ki je izpostavil tudi, da je RTVS prejela dobro oceno gledalcev in poslušalcev ter da se RTV-prispevek še vedno ni uskladil z inflacijo. Tudi svet delavcev je svetnike pozval, da ne podprejo predloga za razrešitev generalnega direktorja.