V zahtevi za sklic seje odbora so predlagateljice SAB, LMŠ, SD in Levica, ki vladi očitajo prisvajanje javnega medijskega servisa, izrazile nasprotovanje pritisku na Radiotelevizijo Slovenija (RTVS) in Slovensko tiskovno agencijo (STA). Člani odbora bi sicer morali zasedati že minuli četrtek, a so sejo zaradi nesklepčnosti prekinili. Predlagatelji so nadaljevanje seje zahtevali še pred odločanjem o pobudi za razrešitev Kadunca.
O tem danes popoldne namreč odloča programski svet RTVS na izredni seji. Skupina 13 svetnikov Kaduncu med drugim očita, da je javna RTVS med letoma 2017 in 2019 poslovala z izgubo. Kadunc je danes vse očitke ponovno zavrnil.
Simoniti zatrdil, da ministrstvo ni niti z eno potezo posegalo v delovanje RTVS
Koalicijski poslanci so zato danes večkrat opozorili, da današnja seja odbora pomeni pritisk na programske svetnike. Poslanka SDS Alenka Jeraj je še izpostavila, da je večina podpisnikov pobude za razrešitev generalnega direktorja RTVS deležna raznih pritiskov in prepričevanj, da si premislijo. "Današnja nujna seja je vrhunec teh pritiskov," je ocenila. Tudi njena poslanska kolegica Mojca Škrinjar je menila, da so bili poslanci zlorabljeni za to, da se politika vtika v delo programskega sveta RTVS.
Nasprotno menijo v koalicijskih vrstah. Po besedah poslanke LMŠ Lidije Divjak Mirnik vlada želi prevzeti nadzor nad informacijami in njihovimi interpretacijami. Poslanka Levice Nataša Sukič je izpostavila, da ne branijo Kadunca osebno, ampak avtonomijo in neodvisnost RTVS pred "napadi politike in njenih diktatov prek nastavljenih svetnikov". Meni tudi, da bodo po razrešitvi direktorja "padali" tudi uredniki in novinarji, ki oblasti niso všeč.
Minister za kulturo Vasko Simoniti je zatrdil, da ministrstvo ni niti z eno potezo posegalo v delovanje RTVS. Glede sprememb medijske zakonodaje pa je spomnil, da je v parlamentarni postopek trenutno vloženih več opozicijskih predlogov sprememb zakonov, in sicer zakona o STA s strani Levice in zakona o RTVS, ki ga je predlagala LMŠ. Koalicijski poslanci pa so minuli teden v DZ vložili predlog spremembe enega člena medijskega zakona, ki se nanaša na opredelitev lokalnih radijskih in televizijskih programov.
Prekinjeno sejo bodo nadaljevali predvidoma v sredo
Predlogi sprememb medijske zakonodaje, ki so jih pripravili na ministrstvu in so v minulih mesecih dvignile veliko prahu, pa bo besedah ministra Simonitija čakajo, da pridejo na vlado. Tudi poslanec Jurij Lep iz DeSUS je povedal, da je zdaj pripravljen nov predlog medijske zakonodaje, ki da bo upošteval tudi nekatere pripombe javnosti.
Do glasovanja o predlogu sklepa SAB, LMŠ, SD in Levice, da bi odbor vlado pozval, naj zaustavi vse poskuse razgradnje in podreditve javnih medijev, danes člani odbora niso prišli. Prekinjeno sejo bodo zato nadaljevali predvidoma v sredo. V razpravi je bilo sicer slišati kar nekaj očitkov poslancev predlagateljev, češ da v SDS zavlačujejo in onemogočajo razpravo.
Na sejo so bili povabljeni tudi direktorji Radia in Televizije Slovenija ter STA, ki so danes izpostavili delo omenjenih medijskih hiš med epidemijo covida-19. V preteklih tednih je bilo namreč večkrat slišati, da osrednji mediji niso opravili svoje vloge pri omejevanju širjenja okužb.
Kot je izpostavil direktor STA Bojan Veselinovič, agencija v povprečju na dan objavi 50 prispevkov s ključno besedo koronavirus. Radio Slovenija je od februarja pripravil vsaj 1500 ur programa, namenjenega izključno covidu-19, je povedal direktor Mirko Štular. Tudi direktorica televizije Natalija Gorščak je izpostavila povečan obseg televizijskega program na temo epidemije in sodelovanje z uradom vlade za komuniciranje glede prenosa vladnih novinarskih konferenc.