Še vedno ni znano, ali bo programski svet na ponedeljkovi seji odločal o pobudi za predčasno razrešitev generalnega direktorja Radiotelevizije Slovenija (RTVS) Igorja Kadunca, kar zahteva trinajsterica svetnikov. Predsednik sveta Ciril Baškovič te točke na dnevni red tokratne seje namreč ni uvrstil, predlagal pa je, da se svetniki o razrešitvi izrečejo teden dni kasneje na izredni seji. "V ponedeljek bom poslal vabilo za izredno sejo, ko bodo svetniki prejeli tudi celotno dokumentacijo, in sicer pobudo za razrešitev, pravno mnenje in odgovor generalnega direktorja, ko bodo ti dokumenti tudi dobili status gradiva. Tako bodo svetniki lažje in bolj odgovorno odločali o pobudi za razrešitev," je prepričan Baškovič. A kot je znano, svetniki lahko z večino že v ponedeljek izglasujejo drugačen dnevni red seje, poleg tega pa se pojavljajo informacije, da bi lahko nekateri izmed njih poskušali na tokratni seji celo izglasovati zamenjavo na predsedniškem položaju sveta. Sicer je ponedeljkova seja zaradi trenutnih epidemioloških razmer v državi predvidena na daljavo, vendar se lahko svetniki odločijo tudi za fizično udeležbo.
Bo pa na odločanje o Kadunčevi razrešitvi - kadarkoli že bo - zagotovo pomembno vplivalo pravno mnenje o morebitnih pravnih tveganjih, povezanih s pobudo za predčasno razrešitev generalnega direktorja RTVS, ki ga je pri Odvetniški družbi Čeferin, Pogačnik, Novak, Koščak in partnerji naročil predsednik sveta Baškovič. "Kadar gre za tako pomembno zadevo, kot je razrešitev generalnega direktorja najpomembnejšega javnega zavoda na področju medijev, se s takimi zadevami ni igrati. V preteklosti je bilo že kar nekaj vsebinskih in pravnih zapletov. Ker se svetniki z redkimi izjemami na pravne zadeve ne spoznajo in da se izognemo vnovičnim zapletom, sem se odločil, da pridobim pravno mnenje. Najprej sem se obrnil na pravno službo RTVS, kjer pa so zaradi morebitnega konflikta interesov predlagali, naj se poskušam dogovoriti z eno od dveh zunanjih odvetniških pisarn, s katerima sodelujejo. Odločil sem se za večjo, od koder so mi tudi sporočili, da niso v konfliktu interesov, tudi če bi vsebinsko odločali, ne samo postopkovno," nam je svojo odločitev pojasnil Baškovič.
Kot je znano, pobudniki razrešitve - med njimi so zlasti predstavniki SDS, SMC in NSi - Kaduncu med drugim pripisujejo razloge za finančno izgubo v letih 2017, 2018 in 2019, pri čemer omenjajo, da je takšno stanje mogoče pričakovati tudi v letošnjem letu. Po mnenju odvetniške družbe so "omenjeni očitki o pripisljivosti razlogov za doseženo izgubo in zatečeno finančno stanje RTV Slovenija aktualnemu generalnemu direktorju presplošni, saj ne vsebujejo konkretnih argumentov oziroma analize poslovnih in računovodskih izkazov, kakor tudi ne analize pravnega in ekonomskega okolja, v katerem je RTV Slovenija poslovala, na podlagi katerih bi bilo mogoče generalnemu direktorju zagotoviti možnost, da se do teh očitkov tudi vsebinsko opredeli". "Primarno velja poudariti, da leto 2020 še ni zaključeno, očitki o predvideni izgubi v tem letu pa so posledično najmanj preuranjeni (pa tudi nekonkretizirani). Pregled letnih poročil za obdobje med letoma 2012 in 2019 kaže, da so na poslovanje RTV Slovenija pomembno vplivali določeni objektivni dejavniki, na katere pa po našem mnenju in na podlagi podatkov, ki so predstavljeni v nadaljevanju, vodstvo RTV Slovenija ni imelo vpliva," še piše v 23 straneh dolgem pravnem mnenju (pobuda za razrešitev jih ima zgolj 6), pa tudi, da primerjava letnih poročil za obdobje med letoma 2012 in 2019 kaže, da je bilo poslovanje RTVS v obdobju 2017-2019 primerljivo s poslovanjem, ki izhaja iz izkazov za pretekla leta. "Upoštevaje dvig cen in stroškov se je RTV Slovenija v letu 2019 soočila z 20 milijonov evrov višjimi stroški v primerjavi z letom 2012, ko je bila določena višina prispevka, kar seveda ključno vpliva na izid poslovanja. Na drugi strani ni dvoma, da se je povprečna plača zaradi opuščanja ZUJF in sklenjenega sporazuma med sindikati in vlado povečala, navedene stroške pa je bilo seveda potrebno pokriti," pišejo avtorji pravnega mnenja in dodajajo, "da je očitek, ki se nanaša na leto 2018, tako časovno oddaljen, da je težko zagovarjati stališče, da gre za hudo kršitev. Če bi imela očitana opustitev znake hude kršitve, bi bilo pričakovati, da bo pristojni organ odreagiral takoj oz. v primerno kratkem časovnem obdobju".
Kakšno stanje je Igorja Kadunca pričakalo na Kolodvorski?
Programski svet RTVS je Igorja Kadunca za novega "generala" Kolodvorske izvolil konec aprila leta 2017, ko je bilo za njim že pol poslovnega leta. "Na poslovnem področju sta leto 2016 zaznamovala dva ključna projekta. Ob potrditvi programskega in nadzornega sveta ter ob sodelovanju s socialnimi partnerji je RTV Slovenija rešila več desetletij star kadrovski problem statusa stalnih pogodbenih sodelavcev. Zaposlili smo 273 stalnih sodelavcev in sodelavk, ki so izpolnjevali izobrazbene pogoje za zaposlitev. Javni zavod je tudi leta 2016 deloval skladno z junija 2012 sprejetim zakonom za uravnoteženje javnih financ (ZUJF), ki je z novelo zakona leta 2016 odmrznil napredovanja v javnem sektorju ter deloma sprostil ukrepe, kar je za javni zavod pomenilo dodatno finančno obremenitev," je v letnem poročilu za leto 2016 opozoril takratni generalni direktor RTVS Marko Filli. Sledilo je uresničevanje doseženih dogovorov med vlado in sindikati javnega sektorja, torej dodaten strošek za javno radiotelevizijo, zaradi vse hujše konkurence je javni servis začel izgubljati boj za športne pravice, udarila je epidemija novega koronavirusa, napoveduje pa se tudi nov zakon o RTVS, s katerim bi na ministrstvu za kulturo javnemu servisu vzeli še nekaj dodatnih milijonov.
Pobudniki razrešitve Kaduncu tudi očitajo neuspešno kampanjo za dvig RTV-prispevka v letu 2019. "Posledic dejstva, da pobuda ni bila sprejeta, ne gre pripisati generalnemu direktorju, temveč ustanovitelju, ki je sicer po zakonu tudi dolžan zagotoviti sredstva za ustrezno financiranje javnega zavoda. Zavrnitev pobude za dvig RTV-prispevka tudi sicer v nobenem primeru ne ustvarja razloga za razrešitev generalnega direktorja, saj slednji (enako kot njegovi predhodniki) v okviru svojih zadolžitev in obveznosti ni bil zavezan k uspehu navedenega predloga, je pa z njim v skladu s svojimi pristojnostmi opozoril na enega izmed ključnih sistemskih problemov delovanja RTV Slovenija," piše v pravnem mnenju, v katerem so se avtorji dotaknili tudi očitka o Kadunčevih javnih napadih na predstavnike ustanovitelja, ki naj bi onemogočali primeren odnos med ustanoviteljem in zastopnikom javnega zavoda: "Tovrstni očitki, objektivno gledano, ne morejo predstavljati napada, žaljenja ustanovitelja oziroma njegovih predstavnikov, še manj pa utemeljenega razloga, niti enega izmed utemeljenih razlogov za razrešitev generalnega direktorja. Generalni direktor predstavlja in zastopa javni zavod RTV Slovenija, kar pomeni, da ima tudi mandat, če ne celo dolžnost, da pritiska, lobira, in spodbuja ustanovitelja, da zavodu priskrbi zadostna sredstva za delovanje."
"Če bi se RTV-prispevek od leta 2012 usklajeval z rastjo inflacije, bi decembra 2019 za TV-sprejemnik za fizične osebe znašal 13,88 evra (danes 12,75 evra, op. a.), kar bi pomenilo okoli 8,5 milijona evrov več tovrstnih prihodkov na leto."
(iz pravnega mnenja)
Na očitek, da Kadunc povsem neupravičeno še vedno ni pripravil tudi številnih za zavod izredno pomembnih aktov oziroma dokumentov, med drugim etičnega kodeksa novinarjev, avtorji pravnega mnenja odgovarjajo, da so "navedeni očitki, upoštevaje delitev pristojnosti in dolžnosti med posamezne organe RTV Slovenija, sporni. Po pregledu normativnih aktov ugotavljamo, da med pristojnostmi generalnega direktorja ni mogoče najti pristojnosti za sprejem etičnega kodeksa novinarjev. Ker ta pristojnost ni (izrecno) določena, je tudi očitek kršitve neutemeljen".
Avtorji pravno mnenje zaključujejo z besedami, "da bi bila predčasna razrešitev na podlagi očitkov, ki so predstavljeni v pobudi in ki niso zadostno konkretizirani, pravno sporna". V zvezi s samo vsebinsko utemeljenostjo očitkov po njihovem mnenju "obstajajo resni pravni in dejanski dvomi v njihovo utemeljenost in, posledično, izkazanost zakonskih razlogov za predčasno razrešitev generalnega direktorja Igorja Kadunca".
Ob tem velja spomniti še na dogodke iz leta 2014, ko je programski svet pod vodstvom Mitje Štularja (blizu SDS) takoj po izvolitvi Nataše Pirc Musar na čelo javnega zavoda storil vse, da ni prišlo do sprememb v vodstvu RTVS. Sredstev se ni izbiralo, epilog pa je bil na sodišču jasen: javni servis je moral zaradi nezakonitega ravnanja programskega sveta, ki je želel na vsak način ugoditi političnim željam, nesojeni generalni direktorici izplačati 70.000 evrov odškodnine.
Pod pobudo za predčasno razrešitev Igorja Kadunca so se podpisali:
Alenka Gotar, Slavko Kmetič, Jelka Stergel, Alojzij Bogataj, Janko Kos, Igor Prodnik, Žiga Kušar, Leon Oblak, Janez Juhant, Janez Štuhec, Marija Orešnik, Nastia Flegar in Rok Hodej.