Nacionalni inštitut za javno zdravje je letos doslej prejel 562 prijav primerov mišje mrzlice, en človek pa je za njenimi posledicami umrl. Lani so v celem letu zabeležili vsega 14 prijav. Večina letošnjih primerov, kar 253, spada v goriško statistično regijo. Občina z največ primeri pa je Nova Gorica.
Mišja mrzlica se običajno pojavlja ciklično, enkrat na tri do pet let. Kadar je na voljo veliko hrane za glodavce, se ti namnožijo in zaradi tega se poveča tudi prenos virusov na ljudi. Prav to se je zgodilo to sezono, saj je bukev lani jeseni obilno rodila. Posledično je bilo na voljo veliko žira, kar pomeni, da je bilo vsaj teoretično dovolj hrane za glodavce. Dovolj hrane in toplo vreme pa zagotavlja idealne razmere za miši.
Sezona se zdaj bliža h koncu, a pristojni še vedno pozivajo k previdnosti ob opravilih, pri katerih bi lahko ljudje prišli v stik z mišjimi iztrebki, na primer pri čiščenju kleti in drvarnic ter pri gibanju in delu v naravi. Bolezen se z glodavca na človeka prenese z vdihavanjem virusov, ki so v izločkih.
Letos je močno naraslo tudi število primerov zajčje mrzlice. NIJZ je doslej prejel prijave o 47 primerih te mrzlice, lani pa so v celem letu potrdili dva. Bolnišnično zdravljenje je potrebovalo 21 zbolelih za zajčjo mrzlico, umrl ni nihče. V preteklosti so bili primeri zajčje mrzlice pri nas zelo redki. Denimo v letih od 2004 do 2013 so na NIJZ prejeli do štiri prijave letno, desetletno povprečje je znašalo 1,3 prijave letno.
Povzročitelj tularemije je bakterija, ki se prenaša s stikom denimo z zajci, kunci, voluharji, mišmi in tudi z vbodom klopa. Redkejša možnost okužbe je še z inhalacijo prahu, ki nastaja na primer med kmečkimi opravili in z zaužitjem kontaminirane hrane in vode. Prav to se je zelo verjetno zgodilo tudi v letošnjih primerih na Tolminskem in Ajdovskem, kjer je okužba prišla iz manjšega zasebnega onesnaženega vodnega vira.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
