Bruselj je včeraj predstavil predlog prenove tržnih standardov, ki se uporabljajo za agroživilske proizvode, je poročala Slovenska tiskovna agencija (STA). Med temi je tudi jasnejše označevanje porekla medu. Predlaga, da bi bilo treba na embalažo mešanic medu zapisati vse države, iz katerih je med v mešanici. Slovenija si prizadeva, da bi bil zapisan tudi delež medu iz posamezne države.
Kot je pojasnila tiskovna predstavnica komisije Miriam Garcia Ferrer, bo glede na predlog komisije po novem obvezno, da bodo pri mešanicah medu na etiketi zapisane države izvora. Vrstni red bo določil proizvajalec, je dodala. Po trenutnih pravilih zadošča, da je zapisano zgolj, ali je med iz Evropske unije (EU) ali pa gre za mešanico z medom iz tretjih držav.
Slovenija si sicer prizadeva, da bi bila na etiketi zapisana vsaka država posebej in kolikšen delež predstavlja med iz te države. To bi moralo veljati tako za članice EU kot tretje države, je že ob robu januarskega zasedanja kmetijskih ministrov EU pojasnila ministrica Irena Šinko. Pri tem je Slovenijo podprlo še 19 drugih držav članic. Tudi na prihajajočem zasedanju Sveta EU za kmetijstvo v torek v Luksemburgu bo Slovenija opozorila na pomen označevanja porekla medu v smislu spremembe pravil o označevanju porekla medu pri mešanicah medu v smeri navedbe tretjih držav, vključno z navedbo deležev, so se na najnovejši predlog Bruslja odzvali na ministrstvu. "Transparentnost pri označevanju in posledično selektivnost potrošnika bi dolgoročno pripomogla tudi k preprečevanju potvorb medu. Hkrati pa bi taka preglednost okrepila položaj evropskih čebelarjev, ki si prizadevajo dati na trg pravi visokokakovostni med," so pojasnili. Tiskovna predstavnica komisije je še pojasnila, da predlog ne predvideva zapisovanja deležev, saj bi to povzročilo "bistveno breme" za tiste, ki pakirajo med. "Ni analitične metode, ki bi omogočila določitev izvora, sploh pa preverjanje točnega deleža. Zato to ni vključeno v naš predlog," je poudarila Garcia Ferrer.
Predstavljeni predlog komisije vsebuje tudi še jasnejša obvezna pravila o označevanju porekla oreškov in suhega sadja, dozorelih banan ter obrezanega, predelanega in rezanega sadja in zelenjave, so sporočili v Bruslju. Poleg tega bi bila na primer sadje in zelenjava, ki imata zunanje pomanjkljivosti, vendar sta vseeno primerna za lokalno in neposredno porabo, izvzeta iz izpolnjevanja tržnih standardov. Iz glavnih zahtev glede označevanja pa bi bili glede na predlog komisije izvzeti tudi proizvodi, namenjeni donacijam. Predlog vključuje še posodobljena pravila glede sadnih sokov, džemov in marmelad ter jajc.
Čez slab mesec, 20. maja, pa bosta Slovenija in z njo ves svet šestič proslavila svetovni dan čebel. Tega je Generalna skupščina OZN na pobudo Slovenije razglasila 20. decembra 2017. Glavni namen svetovnega dne čebel je ozaveščanje svetovne javnosti o pomenu čebel in drugih opraševalcev za človeštvo v luči prehranske varnosti in globalne odprave lakote ter skrbi za okolje in biotsko raznovrstnost, so ob tem zapisali na slovenskem kmetijskem ministrstvu. Tudi letos namreč želijo najširšo javnost opozoriti na dejstvo, da so čebele za naše preživetje na tem planetu izredno pomembne, v mnogih državah in regijah so zaradi različnih razlogov zelo ogrožene. Če bomo ohranili okolje do te mere, da bodo čebele lažje preživele, bomo tudi ljudje živeli v lepšem in bolj zdravem okolju.
Letošnja osrednja slovenska prireditev ob svetovnem dnevu čebel bo 20. maja 2023 v Celju.
