Melita Forstnerič Hajnšek
V deželi, kjer evforično in množično slavimo le športnike, v mestu, kjer imamo malo brendov, je vendarle eden, ki je svetla izjema. Edward Clug. Umetnikom ne ploskamo zunaj umetniških prizorišč in tudi njihova medijska teža se niti približno ne more meriti s pozornostjo, ki je je korporativno deležna športno-politična kasta. Pa vendar koreografa, plesalca, umetniškega vodjo Baleta SNG Maribor, ki je pred tridesetimi leti prišel v Maribor iz Romunije, slavimo. V matični hiši so mu že ob četrtstoletnici ustvarjanja kot hommage uprizorili vsak dan po eno njegovo predstavo iz bogatega, mednarodno priznanega opusa. Po njegovih kultnih predstavah Tango, Radio & Juliet, Prêt-à-porter & Watching others, Stabat Mater & Posvetitev pomladi, vse je ustvaril v mariborski baletni hiši, je sledilo še veličastno gostovanje treh najprestižnejših evropskih baletnih institucij z njegovimi koreografijami krajših del - Balet Zürich, Nizozemsko baletno gledališče in Balet Stuttgart.
Uteleša vse, po čemer priznanja lačna kultura malega naroda najbolj hlepi
Uteleša vse, kar nam je blizu
Tudi v nacionalnem merilu je eden najbolj upoštevanih - od nagrade Prešernovega sklada do večdnevnega simpozija, ki so mu ga posvetili v Cankarjevem domu pred osmimi leti in mu končno odprli težko prehodna vrata plesne prestolniške trdnjave, ter nazadnje letošnjega nastopa njegovega baleta in koreografije na otvoritvi predsedovanja Slovenije EU na ikoničnem Blejskem otoku. Razen nekaj zadnjih kritik njegovega umetniškega koncepta in očitka o "zatiskanju oči pred stvarnostjo in celo kolaboracijo z režimom v času političnega mrcvarjenja kulture" sta Clugova lik in delo v tem prostoru med najbolj cenjenimi.
Ta čas praznuje tridesetletnico življenja in delovanja v Sloveniji in v treh dneh so uprizorili njegovo zadnje delo na domačem odru - Carmina Burana. Edini balet, ki je bil direktno s premiere predvajan na nacionalni televiziji. SNG Maribor kot največja kulturna institucija v državi se zares odlikuje po tem, da zna promovirati najboljše v svojih vrstah. V razmerah, ko se druga okolja niso sposobna dogovoriti niti o najmanjšem skupnem imenovalcu svojih presežkov, je to res dosežek. Direktor Danilo Rošker je Clugu odprl pot in mu zaupal še v časih, ko se je začel prebijati kot koreograf. Clug uteleša vse, po čemer priznanja lačna kultura malega naroda najbolj hlepi. Obenem pa je vseskozi ostal preprost, dostopen. V njegovem koreografskem jeziku, njegovi "arhitekturi tišine", njegovi neizprosni drugačnosti in vrhunskosti, je skoncentrirana ravno prava zmes globalnega in lokalnega, ranljivega in samozavestnega, domačega in drugega/tujega.
Ravno prava zmes globalnega in lokalnega je, ranljivega in samozavestnega, domačega in drugega/tujega
Kdor je bil kdaj z Edijem (ki govori tako bogato slovenščino s štajerskim naglasom) na kakem eminentnem svetovnem odru, ve, kaj pomeni ta največji kulturni izvozni produkt Maribora, pa tudi države. Ko so v zibelki svetovnega baleta - moskovskem Velikem gledališču - Bolšoju predstavili sodobno, ekspresivno, drzno avtorsko koreografijo mariborskega baletnega maga Peer Gynt, smo bili spremljevalci očarani ob osupljivo spoštljivem sprejemu in izjavah generalnega direktorja Bolšoja, ki je imel Cluga za "enega najzanimivejših koreografov našega časa". Clugovega Mojstra in Margareto končno pripravljajo v tej sezoni. Preboj prebojev je bilo tisto gostovanje mariborskega baletnega ansambla s Clugom na čelu v Moskvi. Veličastna promocija slovenske umetnosti najvišjega ranga je bila to pred dvema letoma ob stoletnici SNG Maribor. Doslej se še noben slovenski baletni kolektiv ni predstavil v tako prestižnem okolju. Svetovna prizorišča od Latinske Amerike do Rusije, s skoraj vso Evropo vred, zadnje desetletje osvaja v podobnem slogu kot nekoč njegov prvi vzornik in tisti, ki mu je dal prvo koreografsko možnost v življenju pred petindvajsetimi leti, Tomaž Pandur.
Nesporno je celovečerni balet Edwarda Cluga Peer Gynt po uspešnici Radio & Juliet, ki je doživela 120 ponovitev po vseh meridianih, doslej najbolj vroča, najbolj hvaljena koreografska predstava mariborskega umetniškega vodje Baleta SNG.
Velik človek, vizionar, prijatelj
Danilo Rošker, direktor SNG Maribor: "Edwarda Cluga poznam že tri desetletja, praktično od prvega dne, ko je s kar nekaj kolegi iz Romunije vstopil v naše gledališče. Časi so bili takrat drugačni, avdicijo je naredil še v bivši državi, baletnemu ansamblu pa se je pridružil v pravkar novonastali državi. Že takoj je izstopal kot plesalec in človek. To je opazil takratni direktor Drame Tomaž Pandur in mu dal prve priložnosti koreografij v svojih uprizoritvah. Takrat sva se bolje spoznala in se je najino sodelovanje še poglobilo. Zato sem ga, ko sem postal direktor SNG Maribor, povabil, da prevzame vodenje Baleta, ki je bil že takrat cenjen in priznan, a Edward Clug ga je s svojim vodenjem in vizijo nadgradil ter razvil svetovno relevanten baletni ansambel, ki je z njegovimi koreografijami, kot sta Radio & Juliet in Peer Gynt, kot satelit obkrožil svet. Danes Edwarda čutim kot sodelavca, prijatelja, velikega človeka, vizionarja, koreografa svetovnega slovesa, ki je Maribor in Slovenijo neizbrisljivo umestil na svetovni zemljevid.
Ob 30-letnici Edwardovega umetniškega ustvarjanja mu želim še veliko umetniških presežkov z Baletom SNG Maribor in z drugimi svetovno znanimi baletnimi ansambli ter kličem na novih 30!"
Dolgoletni borec za status baletnikov
Bila sem nekoč v Bogoti, kjer je mariborski Balet gostoval s predstavo Radio & Juliet, tudi na njegovem klasu. Kako nežno in hkrati silovito prepričljivo vez splete s plesalci. Neposredno, spontano in živo interakcijo s plesalcem oziroma s plesalko išče. "Vzpostavitev takšnega odnosa, ko ti plesalec slepo zaupa, da ga boš znal usmerjati do točke, od katere bo lahko sam stopal dalje, je smisel mojega dela," pravi. Ustvarjanje koreografij primerja z montažo, saj njegove predstave ponavadi nimajo klasičnega začetka, sredine in konca. Zato se posebej posveča temu, da posamezni prizori dihajo, ko skozi ples podaja določeno informacijo ali idejo.
Ponarodela je že skoraj zgodba o njegovem domačem romunskem kraju Beius, kjer je sprva treniral smučanje, kasneje pa ga je oče, rokerski glasbenik in geolog, vpisal v državno baletno šolo v Cluju. Kot najstnik je v hladnih dvoranah, kjer je treniral balet, razmišljal le o pobegu iz brutalne Ceausescujeve diktature. Leta 1991 se je, osemnajstleten, preselil v Slovenijo in postal del mariborske baletne hiše. Spominjam se najinega prvega davnega intervjuja in negotovosti, zlasti v jeziku še, a hkrati neke neverjetne samozavesti, zaupljivosti in vizionarstva. Utesnjevale so ga meje klasičnega baleta. Svoje telo je želel raziskati. Iz tega iskanja se je porodila sla po ustvarjanju novega plesnega izraza. Iskrivi mladenič je pritegnil pozornost Tomaža Pandurja, ki ga je najprej angažiral za plesalca, že leta 1996 pa mu je ponudil koreografijo za predstavo Babilon.
Mariborsko baletno hišo vodi od leta 2003 in v tem času so videli pol sveta in gostovali v mnogih baletno najrelevantnejših okoljih po obeh hemisferah. Že leta 1998 je skupaj s soplesalko Valentino Turcu ustvaril svoj prvi neodvisni koreografski projekt Tango v sodelovanju s kostumografom Leom Kulašem in s scenografom Markom Japljem, ki sta postala njegova stalna umetniška sopotnika. Clugovi ekipi se leta 2008 pri ustvarjanju projekta Prêt-à-porter pridruži še priznani slovenski skladatelj Milko Lazar, s katerim sta v zadnjem desetletju ustvarjala izjemen opus avtorskih predstav.
Clug je tudi dolgoletni borec za status baletnikov pri nas, za nov pokojninski zakon, da bodo lahko pomladili prestare ansamble. Pravi, da je pandemija prišla v baletne vrste že mnogo prej. "Če so nekateri prebivalci sveta imeli zaradi korone še pridružene bolezni, je ta težava naša pridružena bolezen že dvajset let. Zakon, ki hoče zmanjšati beneficiran staž plesalcem s 15 na 13 mesecev, je nesprejemljiv. Problem so prestari ansambli in situacija pri nas je neznosna. Povprečna starost redno zaposlenih v mariborskem ansamblu je 46,5 leta. Za vitalni, samozaposleni del ansambla, na katerem vse stoji, pa morajo sami poskrbeti."
Če bo komu uspelo, bo njemu. Doslej mu je še skoraj vse v treh desetletjih.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
