Verjetno v poosamosvojitveni zgodovini Slovenije ni bilo predsednika vlade, katerega delovanje in poteze bi bile tako močno povezane z enim človekom. Govorimo seveda o navezi med odstopljenim predsednikom vlade Marjanom Šarcem in njegovim kabinetnim državnim sekretarjem, formalno pristojnim za nacionalno varnost, dr. Damirjem Črnčecem. Njegova vloga in pomen za Šarca sta (bila) bistveno večja kot zgolj svetovanje na področju varnostnih zadev. Kjer državni sekretar, tako Šarec, dela dobro. Črnčec je za Šarca pokrival vse ključne trde in mehke vzvode vladanja, bil je glavni arhitekt Šarčevih pomembnejših političnih odločitev, operacij, ki so presegale politične zadeve v ožjem smislu, kadrovik v največjih državnih podjetjih, mnogi pravijo, da tudi človek, ki je stal za odmerjenimi medijskimi napadi tako na politične zaveznike v koaliciji kakor na nasprotnike v opoziciji.
Šarčev angažma Črnčeca je povezan s presenečenji. Vsem koalicijskim partnerjem in tudi drugim članom vladnega kabineta, mogoče z izjemno kamniškega kroga, najprej poimenovanih "vaški fantje", je Šarec gladko zamolčal, da je na levi sredini visoko kontroverznega Črnčeca, posebno zaradi njegovih preteklih navez do Janše in sovražne retorike, imenoval za državnega sekretarja. Drugo veliko presenečenje je bil odstop Črnčečevega šefa s položaja predsednika vlade. Ki je (do)zorel v tajnosti, daleč stran od oči notranje strankarske javnosti, sploh pa koalicijskih partnerjev. Gotovo razmislek, ki je imel močne prstne odtise ključnega svetovalca.
Šarčev angažma Črnčeca je povezan s presenečenji
Bil je Janšev protežiranec, v zadnjem obdobju pa glavni arhitekt Šarčevih pomembnejših političnih operacij, ki so presegale politične zadeve v ožjem smislu
Rasel je z Janšo in ob Janši
Da je bil Črnčec, ki je imel v zgodnejših fazah kariere Janšev pedigre, v prvi vrsti kot strokovnjak, zapisan v obveščevalno-varnostnih krogih, priča tudi podatek, da je OVS vodil tudi v času vlade Boruta Pahorja. Četudi je Črnčec v času svojega mandata v Sovi zaposlil dva ducata sodelavcev, ki so bili lojalni SDS, predvsem pa njemu, kar mu še danes omogoča močan vpliv v obveščevalni agenciji - ne nazadnje je bila izbira Rajka Kozmelja za aktualnega direktorja njegovo delo -, pa iz agencije nikoli zares odločno niso prišle novice, da Črnčec onemogoča ali politično usmerja profesionalno delo agentov na Sovi. Bila je predvsem ena velika izjema, kot je mogoče rekonstruirati iz javnih virov. Črnčec naj bi bil agentom Sove preprečil, da poročilo o aktivnostih ekstremističnih skupin pri nas peljejo v smer, da bi preiskovali povezave s tujimi skrajnodesnimi skupinami, kot je Blood & Honour. Pripadniki njene slovenske izpostave naj bi bili tudi člani stranke SDS.
Že kot dijaka in študenta obramboslovja je Črnčeca fascinirala ideologija skrajnih obritoglavcev. Davnega leta 1994, ko so Janšo odstavljali kot obrambnega ministra, je Črnčec pri Prešernovem spomeniku v Ljubljani protestiral proti njegovi odstavitvi v družbi obritoglavcev. Črnčeceva verbalna nestrpnost, predvsem do beguncev, ki jo je v fazi pred Šarcem izražal zlasti na socialnih omrežjih, ima seveda svojo genezo v obdobju mladostnega formiranja. En ilustrativen primer primera: "Spokajte! Deportacija je edino zdravilo!" Šarec od njega nikoli ni zahteval opravičila, Črnčec pa izjav nikoli ni obžaloval.
Razkol z idolom
V času po Sovi, a še vedno janšističnem obdobju je Črnčec svojo pravovernost izkazoval z vodenjem Odbora 2014 za varstvo človekovih pravic obsojencev v procesu Patria. Takrat je z rednimi protesti pred stavbo ljubljanskega sodišča agitiral za takojšnjo izpustitev Janše iz zapora. Ko je Janša odhajal v zapor, ga je na tej poti do vrat spremljal tudi Črnčec. A ko ga je ustavno sodišče izpustilo iz zapora, se je zgodil prelom med njima. Črnčec je šel v svojem političnem voluntarizmu predaleč in začel ogrožati Janševe eksistencialne politične interese. Leta 2014 je Črnčec plasiral idejo od Demosu 2.0. Brez Janše. "Generacija iz Demosa je izčrpana in izmučena zaradi bojevanja nepoštenih četrtstoletnih bitk. Čas je, da začnejo nuditi modre nasvete. Ja, postanejo naj desni strici iz ozadja, v ospredju pa naj svoje sposobnosti pokažejo nečaki." Črnčec je dovolj jasno nakazal ambicijo, da zamenja Janšo. Toda Janša je na koncu zamenjal njega.
V obdobju operativnega brezdelja, ki je sledilo, se je Črnčec posvečal akademski karieri. Kot obrambni svetovalec se je umaknil v Črno goro, na Fakulteti za državne in evropske študije pa je predaval varnostne teme in obveščevalno dejavnost. Na fakulteti je Črnčec spoznal ministra za notranje zadeve Boštjana Poklukarja, enega najožjih sodelavcev, ki je rekrutiral ljudi za Šarčev projekt ustanovitve stranke LMŠ. Poklukar je svojega mentorja pri magistrski nalogi Črnčeca povezal s Šarcem že v času predsedniške tekme, kar je ostalo očem javnosti skrito skoraj eno leto, vse do prvega dne njegove vlade. In Šarec je postal tudi njegov projekt.
Širjenje vpliva v novem krogu
Prodorni Črnčec si je od takrat naprej širil svoj manevrski prostor na račun drugih svetovalcev, hkrati pa Šarca vse bolj postavljal v odvisnost od njegovih informacij in metod dela. Šarca je zaradi notranjih rivalstev najprej zapustil svetovalec za zunanjo politiko Roman Kirn, dlje časa do odstopa pa je zdržal državni sekretar za koordinacijo med ministrstvi, Vojmir Urlep.
Na špekulacije o velikem vplivu na kadrovanje, ki naj bi ga imel v državnih podjetjih, se Črnčec brani s staro kriminalistično šalo. Ker svojega vpliva v Telekomu, kakor tudi vpliva na uredniško politiko Planeta TV in Siola, v Telekom je namestil svoje ljudi, pri čemer je ključno ime Vida Žurga, ne more tajiti, pa je osebno prepričan, da mu politični nasprotniki, ki jih seveda tako na levici kot na desnici ne manjka, pripisujejo odločno prevelik vpliv na kadrovanje kar v vseh državnih podjetjih. Tako kot kriminalisti, ko ujamejo tatu in mu prilepijo še krivdo za vse neraziskane primere, tako naj bi Črnčecu nasprotniki lepili obtožbe o vsesplošnem vplivu v državnih podjetjih.
Ni več človek iz ozadja
Mnogi v politiki izkušeni ljudje so Šarca (ne)posredno opozarjali, da je s pozicioniranjem Črnčeca na vrh komandne linije v roke vzel tudi bombo. Ki jo lahko raznese. A verjetno sta tudi politično kompatibilnejša, kot kažeta navzven. Levoliberalni koalicijski partnerji, tudi Levica, so ta cmok pogoltnili in po prvem "uporu" delo nadaljevali. Dolgo ni trajalo. Prejšnji teden je Črnčec prišel pred komisijo za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb, kjer naj bi ga zasliševali zaradi zaposlitve Šarčeve znanke v Sovi. Spraševali so ga o marsičem drugem. O Telekomu, Petrolu, o Sovinih poročilih in akcijah v zvezi s temi poslovnimi operacijami, predvsem pa o Agrokorju in njegovih navezah s Tomažem Lovšetom, enim od Agrokorjevih lobistov v pri prevzemu "najboljšega soseda". Bil je torek. V petek je pred isto komisijo prišel še Šarec. Tisti petek, je povedal premier sam, se je odločil, da odstopi.
V premierovem kabinetu trdijo, da povezave med dogajanji ni. Danes, ko se okoli Janše, zdaj ključnega rivala Šarec-Črnčeceve linije, že postavljajo kolone voljnih za novo vlado, se zdi, da sta se odločila za skok v bazen, ne da bi preverila, koliko je v njem vode. Če uporabimo kar Šarčevo retoriko. Trenutno se riše ironija zgodovine, da sta Šarec in Črnčec z odstopom Janši dala v roke neprimerno močnejše karte, kot jih v kdajkoli imel v zadnjem obdobju, in to ne glede na volilne zmage.
Tudi nasprotniki mu priznavajo, da je sposoben, da hitro razmišlja, da preigrava korake naprej in nazaj, da je operativen, da stvari izpelje. Mrtve po zadnji politični bitki, v kateri Črnčec ni več človek iz ozadja, ampak nastopa kot akter naslednje predvolilne kampanje, ki se je začela ne glede na to, ali nova vlada bo ali ne, bomo šteli čez čas. Kje bosta takrat Šarec in Črnčec? Gotovo je vsaj nekaj: pri razmisleku Janše, ali naj prevzame oblast in na kakšen način, s kako zastavljeno dramaturgijo vladanja, gotovo nemalo šteje tudi dejstvo, da bi s prihodom na čelo vlade lahko Črnčeca odrezal od ključnih virov moči in vpliva, predvsem pa tudi informacij. Ki so v današnjih političnih bitkah, realnih in navideznih (proxy), vse pomembnejše. Janša to ve. Večina jih je mislila, da tudi Črnčec (in Šarec).
