Timotej Milanov
Večino denarja za modernizacijo Slovenske vojske bodo namenili za nakup oklepnih vozil, transportnega letala in helikopterjev.
Vlada nadaljuje z obsežnimi vlaganji v Slovensko vojsko. Na podlagi lani sprejetega zakona o zagotavljanju sredstev za tovrstne investicije bo zanje lahko do leta 2026 skupno namenila 780 milijonov evrov. Večina tega denarja je predvidena za nakup bojnih vozil 4x4 in 8x8, nakup transportnega vojaškega letala in helikopterjev. Tako je ministrstvo za obrambo letos že sklenilo pogodbe za nakup lahkih oklepnih vozil 4x4 ameriškega proizvajalca Oshkosh. Vozila bo kupilo direktno od vlade ZDA, vrednost pogodbe za 37 vozil z oborožitvenimi postajami, napravami za vzdrževanje in rezervne dele ter tehnično podporo je okoli 39 milijonov evrov brez davka na dodano vrednost. Sporazum, ki so ga podpisali z Američani, predvideva še možnost nakupa dodatnih 62 vozil, vsa skupaj bi stala 137 milijonov evrov z DDV. Prav tako bo po sistemu vlada - vladi Slovenija od Italije kupila transportno letalo Spartan C-27J italijanskega proizvajalca Leonardo, celotna vrednost posla je 72 milijonov evrov. Vlada načrtuje še nakup 45 oklepnikov 8x8 Boxer, in sicer v sklopu Organizacije za sodelovanje pri skupnem oboroževanju (OCCAR). Zanje naj bi odšteli 412 milijonov evrov. Na vprašanje, zakaj so se odločili za način nakupa opreme, ki je po mnenju nekaterih netransparenten, na ministrstvu pojasnjujejo: "Naročila, oddana s strani ene vlade drugi vladi, se izvajajo na osnovi medvladnih sporazumov, s takšnim pristopom pa se izognemo tudi morebitnim korupcijskim tveganjem, saj vlada, ki je v tem primeru kupec, ne posluje neposredno s potencialnimi ponudniki na področju obrambe. Namesto njega prodajo izvede druga vlada, in sicer s ponudbo iz svoje zaloge ali tako, da opremo sama nabavi v ta namen."
Ministrstvo za obrambo, ki ga vodi Matej Tonin, je letos že podpisalo več pogodb za nakup vojaške opreme.
Poslovne skrivnosti
Kljub temu ne razkrivajo točnih podatkov o konkurenčnih ponudbah, ki so jih prejeli v primeru nakupa vozil 4x4 in letala. Kot pravijo, so za omenjena vozila pri raziskavi trga pridobili ponudbe različnih proizvajalcev, ki so v povprečju za 38 vozil znašale 49,7 milijona evrov, vendar z davkom na dodano vrednost, kar pomeni, da so imeli na mizi tudi cenejše ponudbe. Pri tem dodajajo, da so na podlagi prejete ponudbe vlade ZDA ugotovili, da je ta možnost nakupa optimalna. Pri tem imen teh konkurenčnih proizvajalcev in cen posameznih ponudb ne razkrivajo. V primeru nakupa letala so pridobili ponudbe za letala C-295 Casa, C-27J Spartan, C-130J-30 Super Hercules, C-390 Millennium, C-130 J in C-130H. Vendar glede tega pravijo: "Cene letal, pridobljene v postopku raziskave trga, so poslovna skrivnost podjetij." Tudi v zvezi z nakupom oklepnih vozil 8x8 pravijo samo, da so preučili možnosti nakupa drugih proizvajalcev in izvedli analizo možnih načinov nakupa, a naposled ugotovili, da je najustreznejši nakup v okviru OCCAR. Konkretno na vprašanje o tem, katere možnosti so preučili in kolikšna je bila cena v tistih primerih, ne odgovarjajo.
Pobuda Levice za referendum brez podpore, proti tudi v SD
Načrtovanim nakupom vojaške opreme odločno nasprotujejo v stranki Levica, kjer so med drugim predlagali izvedbo referenduma v zvezi z resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2035. V stranki menijo, da v Sloveniji ni družbenega konsenza na obrambnem področju, a je njihov predlog za referendum na državnozborskem odboru za obrambo ostal brez podpore. Omenjenemu odboru predseduje poslanec Socialnih demokratov Samo Bevk, ki med drugim meni, da v tem trenutku ni potrebe po hitrem sprejemanju nove resolucije. Pri tem še navaja, da je Slovenija vstopila v Nato na podlagi odločitve na referendumu, državni zbor pa je z dvotretjinsko večino ratificiral mednarodno pogodbo, ki Slovenijo zavezuje k izpolnjevanju obveznosti, ki jih ima kot članica Nata: "Socialni demokrati imamo zato do rokohitrstva tovrstnih odločitev glede sprejema nove resolucije in referenduma ob danih razmerah težke zdravstvene, pa tudi finančne in družbene situacije jasne zadržke."
Kaj bo od tega imelo slovensko gospodarstvo?
Pri večjih nakupih vojaške opreme navadno vlade zagotovijo tudi ustrezno udeležbo domačega gospodarstva, tako da čim več domačih podjetij sodeluje pri proizvodnji opreme. Na vprašanje, katera domača podjetja bodo sodelovala pri tokratnih nabavah, odgovarjajo le: "Načeloma velja mehanizem, da so podjetja držav članic programa dolgoročno vključena v programe OCCAR v obsegu, kot država kupuje v okviru teh programov. Odločitev za vključenost v dobavne verige večjih proizvajalcev sicer temelji predvsem na poslovni upravičenosti." Slovenija je letos sicer že prejela 38 oklepnih vozil Oshkosh, za katera je odštela 26,7 milijona evrov brez davka na dodano vrednost, pogodbo za ta nakup pa je že v času vlade Marjana Šarca podpisal takratni minister za obrambo Karl Erjavec. A ker so bila dobavljena nepopolno opremljena in poškodovana vozila, prevzem še ni bil v celoti izveden.
Alojz Šteiner: "Nobena pogodba ne bi smela biti takšna, da je organi za nadzor javnih financ ne bi mogli preveriti."
Nakupi morajo biti smotrni
Nekdanji načelnik Generalštaba Slovenske vojske Alojz Šteiner pojasnjuje, da je način nabave obrambne opreme po postopku vlada - vladi običajen v zahodnem svetu. "To je praviloma tudi cenejše, kot če bi opremo kupovali direktno na trgu od proizvajalcev. Je pa res, da je v takšnem dogovoru določena cena, glede katere ni mogoče barantati. Tak dogovor torej izključuje več ponudnikov, kar bi lahko videli kot slabost, je pa vprašanje, ali bi sicer lahko našli cenejšega ponudnika za sredstvo, ki ga iščejo. Če se pogovarjamo konkretno o letalu, bi morali primerjati ceno letala s povsem enakimi karakteristikami." Šteiner opozarja, da pri vseh doslej sklenjenih pogodbah obstaja zaveza za nadzor pristojnih organov: "Nobena pogodba ne bi smela biti takšna, da je organi za nadzor javnih financ ne bi mogli preveriti. Sklepanje pogodb po sistemu vlada - vladi torej ne bi smelo biti usmerjeno v to, da jih ne bi bilo mogoče nadzirati." Pri tem Šteiner še dodaja, da je v tem trenutku morda videti, da vlada namenja veliko denarja za vojsko, a opozarja, da Slovenija za ta namen še vedno namenja precej manj, kot je to določeno v programih, ki jih potrdi državni zbor. "Nakupi morajo seveda biti smotrni, da ne bi prišlo do situacij, kakršne smo že imeli, ko smo kupili neko opremo in jo kasneje dali na stran, ker nakup dolgoročno ni bil dovolj premišljen, mislim predvsem na obnovo tankov in podobne poteze."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
