Pred tem popolnoma zdrav, pri zdravniku ni bil že nekaj let. Covid je minil precej mirno, kot hujši prehlad, po dveh mesecih pa brez očitnega razloga odpovedovanje srčne mišice, težave z dihanjem, neprestani občutek dušenja, astma. Po desetih mesecih pandemije, ko je v svetu obolelo že več milijonov ljudi, raste število poročil in raziskav o dolgotrajnih težavah po okužbi z virusom SARS-CoV-2.
"V strokovni literaturi se je pojavil izraz postcovidni sindrom ali dolgotrajni covid, ki opisuje vztrajanje zdravstvenih težav več tednov po preboleli okužbi. Postcovidni sindrom je bolezensko stanje, ki so ga nedavno v britanskih priporočilih opredelili kot pojav raznolikih bolezenskih simptomov ali znakov, ki se razvijejo ob prebolevanju ali neposredno sledijo prebolelemu covidu in trajajo še dvanajst tednov, ob tem pa za pojav teh težav ni drugega medicinskega razloga. Postcovidni sindrom je opisan tako pri bolnikih, ki so preboleli težjo obliko bolezni, in tudi pri tistih, ki so preboleli blago bolezen in niso potrebovali zdravljenja v bolnišnici," pojasnjuje Nina Gorišek Miksić, predstojnica infekcijskega oddelka UKC Maribor. Kolikšen delež bolnikov po preboleli bolezni ima postcovidni sindrom, ni znano, saj države o teh primerih poročajo po različnih kriterijih, po ocenah pa naj bi vztrajanje zdravstvenih težav po prebolelem covidu izkusilo od 10 do 35 odstotkov bolnikov. V te odstotke niso vključeni bolniki, ki imajo težave zaradi posledic težkega poteka bolezni in zdravljenja.
Posledice na srcu, pljučih, mišicah
"V grobem lahko bolnike po prebolelem covidu s podaljšanimi zdravstvenimi težavami razdelimo na tiste, ki imajo hujše posledice na prizadetih organih, in na tiste, kjer so v ospredju raznolike blažje težave, ki pa lahko prav tako pomembno vplivajo na normalno življenje in onemogočajo ponovno vključevanje v vsakodnevne aktivnosti in delo," pravi infektologinja.
Hude pozne posledice prebolele covidne okužbe na organih so redkejše in se lahko pojavijo na srcu - vnetje srčne mišice, oslabljeno delovanje srčne mišice, na pljučih - razvoj organizirajoče pljučnice, okvarjena pljučna funkcija, strdki v pljučnem žilju idr., ledvicah - okvara delovanja ledvic, pojavijo se lahko nevrološki zapleti - kapi, motnje spomina, dolgotrajna izguba voha/okusa, motnje spanja, celo psihiatrične težave - depresija, anksiozne motnje, motnje razpoloženja. Te posledice bolezni potrebujejo nadaljnjo diagnostično obravnavo in zdravljenje, našteje Gorišek Miksićeva in poudari: "Pomembno je tudi, da smo pri bolnikih pozorni na predhodna kronična obolenja, kot so sladkorna bolezen, kronična pljučna obolenja, srčno popuščanje in druge, saj se lahko zaradi prebolele okužbe te poslabšajo in so vzrok za bolnikove težave."
Sicer pa večina bolnikov s postcovidnim sindromom opisuje raznolike težave, ki se lahko spreminjajo in nihajo. Najpogostejše težave so čezmerna utrujenost in izrazita utrujenost po telesnem naporu, bolečine v sklepih, mišicah, bolečine v prsnem košu, občutek težkega dihanja, dolgotrajen kašelj, blago povišana telesna temperatura, glavobol, motnje koncentracije, spomina, kožne spremembe (izpuščaji, izpadanje las) ...
Večorganski vnetni sindrom
Tudi v UKC Maribor so obravnavali več primerov večorganskega vnetnega sindroma. A če je bila večina primerov doslej opisana pri otrocih, se pojavi tudi pri odraslih. V UKC Maribor je bilo več primerov pri odraslih kot pri otrocih. Gre za za hudo vnetje in posledično možne odpovedi več organov hkrati, običajno nekaj časa po prebolelem covidu-19. Pri odraslih se lahko sindrom prekriva s številnimi boleznimi.
Centri in ekipe za rehabilitacijo
Kakšni so mehanizmi in vzroki nastanka težav, še ni znano, večinoma bolniki tudi ne potrebujejo obravnave pri določenem specialistu, saj so težave zelo raznolike in mora biti pristop k zdravljenju celosten. Prav zato so v zadnjem času v nekaterih državah ustanovili tako imenovane postcovidne rehabilitacijske centre, kjer delujejo multidisciplinarni timi strokovnjakov, sestavljeni iz zdravnikov različnih specialnosti, fizioterapevtov, psihologov, dietetikov ... Nina Gorišek Miksić: "Tudi v Sloveniji smo nedavno pričeli s pripravo priporočil za obravnavo bolnikov s postcovidnimi težavami, kjer sodelujejo različni strokovnjaki. Zavedamo se, da je glede na naraščanje števila obolelih v Sloveniji treba pripraviti celosten pristop. Že sedaj pa bolnike z zapleti na pljučih vodijo po preboleli bolezni pulmologi, ki so v okviru strokovnega združenja pripravili pristop k obravnavi teh bolnikov. Prav tako se v obravnavo covidnih bolnikov z zapleti vključujejo specialisti različnih strok, fiziatri, nevrologi, kardiologi in drugi. V UKC Maribor bolnike po zaključku zdravljenja akutne covidne bolezni spremljamo, kadar nastanejo zapleti, povezani z akutno boleznijo, in jih nato po potrebi usmerimo k ustreznemu specialistu. Zbranih podatkov o pojavnosti postcovidnega sindroma pa za zdaj nimamo."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
