V bolnišnicah in ambulantah opažajo, da se ljudje, ki so preboleli covid, po krajšem ali tudi daljšem obdobju vračajo v bolnišnico z različnimi zdravstvenimi težavami in zapleti. V UKC Ljubljana je po besedah vodje internistične prve pomoči Hugona Možine več respiratornih obolenj, tudi tistih, ki so covid preboleli in se vračajo zaradi zapletov po njem. Gre za trombotične zaplete, infekcije in pljučnice, prav tako prihajajo oboleli iz domov starejših, od koder pošiljajo "več zelo slabih bolnikov, ker jih je še strah pogroma, ki je bil v medijih pred meseci".
V UKC Ljubljana opozarjajo, da ljudje po prebolelem covidu pogosto še nekaj tednov, nekateri pa več mesecev, navajajo težave. Dolgotrajni simptomi so pogosti predvsem pri starejših in tistih, ki so imeli že prej hude pridružene bolezni, vendar so težave lahko izražene tudi pri ljudeh, ki so preboleli blago akutno bolezen in so bili prej zdravi.
Bolnišnice smo zaprosili tudi za podatke o povprečni dobi zdravljenja bolnikov in za komentar domnev, da so zapleti lahko povezani tudi s krajšo ležalno dobo zaradi pritiska na dodatno zagotavljanje postelj, a nam zlasti na slednje povečini niso odgovorili, UKC Ljubljana pa ni posredoval podatka o povprečni dobi zdravljenja pri njih. Da tovrstne analize nimajo, so zatrdili tudi na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Ali zaradi potreb po covid posteljah skrajšujejo ležalno dobo pri necovid bolnikih, niso komentirali. Tako v UKC Maribor kot v Splošni bolnišnici (SB) Slovenj Gradec pri podatkih o dobi zdravljenja, zlasti pri (naj)daljših, pojasnjujejo, da niso povsem realen prikaz, ker bolnike po 20 dneh, ko niso več kužni, premeščajo na drug necovid oddelek (na primer Kliniko za interno medicino), s čimer tudi lahko zagotovijo postelje novim covid bolnikom. Najdaljša hospitalizacija z ventiliranjem v UKC Maribor je na intenzivni negi trajala 48 dni.
Iz Celja v Topolšico, v obravnavi že skoraj sto bolnikov
V celjski bolnišnici sicer niso zdravili bolnikov, ki bi se k njim vračali po preboleli okužbi s covidom, a hkrati ljudje iz savinjske regije, ki se soočajo z zdravstvenimi posledicami po preboleli okužbi, ob težavah poiščejo zdravstveno pomoč v Bolnišnici Topolšica. Ta namreč izvaja pulmološko zdravstveno dejavnost v savinjski regiji. Omenjena bolnišnica je, kot nam je potrdil direktor Jurij Šorli, odprla posebno ambulantno za tiste, ki so preboleli covid. K njim tako prihajajo ljudje z različnimi težavami po preboleli okužbi - težko dihajo, kašljajo, imajo težave in bolečine v prsnem košu, so utrujeni, slabo se počutijo. Po opravljenem pregledu jih po potrebi pošljejo na nadaljnje diagnostične preglede. Do torka so obravnavali skoraj sto bolnikov. Povprečna ležalna doba v jesenskem valu v Celju je bila na navadnih covid bolnišničnih oddelkih osem dni, v primeru intenzivnega zdravljenja 16. V celjski bolnišnici dodajajo, da so doslej lahko zagotavljali zmogljivosti in s tem odpuste bolnikov v zdravstvenem stanju, ki je omogočalo nadaljnjo oskrbo v domačem okolju.
Bolnišnica Topolšica je odprla posebno ambulanto za bolnike, ki so preboleli covid
Ptuj: nekaj sprejemov zaradi poslabšanja srčnega popuščanja
Anica Užmah, direktorica SB Ptuj, o njihovih opažanjih: "Po naših izkušnjah pri bolnikih po prebolelem covidu največkrat pride do ponovnih hospitalizacij zaradi bakterijskih okužb, najpogosteje pljučnic. Nekaj bolnikov smo sprejeli zaradi poslabšanja srčnega popuščanja, pri posameznih je prišlo do možganske kapi in srčnega infarkta, a tega ne moremo neposredno povezati s prebolelim covidom." Največkrat bolniki navajajo upad telesne zmogljivosti, hitrejšo zadihanost pri naporu, povišan pulz in glavobol. Takšne bolnike večinoma obravnavajo ambulantno, hospitalizacije niso potrebne, simptomatika pa ustreza postcovid sindromu. Povprečna ležalna doba od oktobra, ko so sprejeli prve bolnike, do konca preteklega leta tako na navadnem kot intenzivnem covid oddelku je bila sedem dni. "Pri bolnikih s covidom je bilo vedno zdravljenje v celoti zaključeno na bolnišničnem oddelku, občasno so ga nekateri nadaljevali nenujno diagnostično ambulantno, kot je tudi sicer praksa. Bolniki, ki so potrebovali dolgotrajnejše zdravljenje, so nadaljevali zdravljenje v beli coni. Premestitev v to cono je bila opravljena običajno 21. dan po potrjenem PCR-testu oziroma po dveh zaporednih negativnih brisih, takrat bolnik ni več veljal za kužnega," pojasnjuje Užmahova.
Slovenj Gradec: bolnike po odpustu spremljajo telemedicinsko
Tudi v koroško bolnišnico se po prebolelem covidu-19 vračajo predvsem tisti s trombemboličnimi zapleti (npr. pljučna embolija), podrobne statistike ne vodijo. "Bolnike s pulmološkimi zapleti (npr. fibroza pljuč) usmerjamo v pulmološke ustanove. Na daljši rok zaznavamo tudi težave pri tistih, ki so zdravljeni v intenzivni enoti oziroma so umetno ventilirani, saj potrebujejo nadaljevanje intenzivnega zdravljenja tudi po preteku kužnosti – takrat jih premeščamo v t. i. čiste intenzivne enote, posledično pa v kratkem pričakujemo tudi polno zasedenost teh enot, ki so prvenstveno namenjene necovidnim bolnikom," pojasnjuje strokovna direktorica Jana Makuc. Povprečna ležalna doba za covid bolnike je lani v Slovenj Gradcu znašala 8,55 dneva. Na navadnem oddelku 5,67 dneva, v intenzivni enoti pa 6,05 dneva - a številke niso povsem realne, ker ne upoštevajo premikanja med oddelki (dokler niso bili covid bolnišnica, so bolnike v intenzivi samo stabilizirali in jih nato za zdravljenje premestili v druge ustanove). Povprečna ležalna doba za ventilirane bolnike v intenzivni enoti je v Slovenj Gradcu 18,4 dneva. Glede odpustov pa: "Hitrejši obrat na omejenih posteljnih kapacitetah omogočamo tudi s telemedicinskimi storitvami, s katerimi imamo večletne izkušnje in potrebno infrastrukturo. V določenih primerih bolnikom, ki ne potrebujejo več akutne oskrbe v bolnišnici, zaradi varnosti in možnosti hitrejšega reagiranja omogočimo telemedicinsko spremljanje – bolniki nam pošiljajo podatke o izmerjeni saturaciji, tlaku, srčni frekvenci, na katere lahko takoj reagiramo."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
