NIJZ je o prvih primerih obvestilo od Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani prejel 30. avgusta.
Dva od okuženih so sprejeli na oddelku za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Maribor. "Eden je imel blažji potek in je že odpuščen, drugi ima nekoliko težji potek, določene zaplete, ni pa življenjsko ogrožen," je povedala predstojnica oddelka Božena Kotnik Kevorkijan. "Predvsem je zanimivo to, da sta dobila okužbo pri nas, to so torej avtohtone okužbe, niso vnesene iz tujine," je pojasnila.
Kotnik Kevorkijan je še povedala, da se bolezen ne prenaša s človeka na človeka in da pri njih obravnavani osebi ne prihajata iz istega okolja.
O okužbah je danes izjavo za medije podala tudi višja zdravnica specialistka Eva Grilc iz NIJZ. Povedala je, da so se vsi trije okuženi zdravili v bolnišnici, njihovo stanje pa da je dobro. Tudi Grilc je poudarila, da je zanimivo, da se niso okužili v tujini, ampak pri nas.
Večina ne zboli
Za kakšen virus gre? Prenašalci virusa Zahodnega Nila so okuženi komarji. Čas od okužbe do pojava bolezni je običajno od 3 do 14 dni. Virus je po podatkih NIJZ prisoten v krvi 1-3 dni po izpostavitvi, prisotnost pa vztraja 1-11 dni. Večina okuženih ne kaže znakov bolezni ali pa imajo simptome, podobne gripi, kot so vročina, glavobol, bolečine v mišicah in utrujenost. V približno 80 odstotkih okužba poteka brez simptomov. V nekaterih primerih pa ima lahko bolezen hud potek, vključno s prizadetostjo osrednjega živčnega sistema. Večina klinično zaznanih okužb se pojavlja od sredine julija do konca septembra.
Letos o pojavu WNV poročajo tudi Italija, Avstrija, Madžarska, Hrvaška, Španija, Francija, Bolgarija, Nemčija, Romunija, Srbija, Albanija, Kosovo. Čeprav države, ki so v slovenski soseščini, poročajo o okužbah z WNV, so regije s potrjenimi primeri na Hrvaškem (v osječko-baranjski županiji), v Avstriji (okolica Dunaja in proti slovaški meji) in na Madžarskem (severne regije) precej oddaljene od slovenske meje. V Italiji pa so potrdili primere v Furlaniji–Julijski krajini, kar je blizu Slovenije, še pravijo na NIJZ.
Cepiva ni
Cepiva, ki bi preprečevalo to okužbo pri ljudeh, ni. Ne gre za novo bolezen. Virus Zahodnega Nila so odkrili že leta 1937 na severozahodu Ugande v provinci West Nile. Bolezen tudi ni nujno nevarna. Po piku okuženega komarja večina ljudi ne zboli. Približno ena oseba na 150 okuženih pa razvije težjo obliko bolezni s prizadetostjo osrednjega živčnega sistema in znaki, kot so okrnjena zavest, krči, nevrološki izpadi in motnje gibanja.
Blage oblike bolezni ne potrebujejo zdravljenja in se spontano razrešijo, dodajajo na NIJZ. "Hude oblike bolezni običajno zahtevajo sprejem v bolnišnico. Učinkovitih protivirusnih zdravil ni, zdravljenje je simptomatsko, kar pomeni, da se lajšajo simptomi bolezni, ter podporno – podpirajo se prizadeti organski sistemi."
Večje tveganje za hujši potek bolezni je pri starejših od 50 let in tistih z oslabljenim imunskim sistemom. Za okužbo pa so dovzetni vsi, ki s tem virusom še niso bili okuženi. Po okužbi je imunost najverjetneje dolgotrajna.
Komarji se okužijo s krvjo ptic
Večina okužb se pojavlja v toplih mesecih, ko smo tudi najbolj izpostavljeni komarjem. "Pojavljanje bolezni je odvisno od številnih dejavnikov, kot so prisotnost in aktivnost prenašalcev (komarjev) ter naravnega rezervoarja virusa (ptice). Naravne danosti v Sloveniji omogočajo obstoj prenašalca," so še zapisali na NIJZ. Komarji se namreč okužijo ob sesanju krvi okuženih ptic. Čeprav stik s pticami ne predstavlja tveganja za prenos virusa, se dotikanje poginulih ptic odsvetuje.
Okužimo se lahko tudi preko transfuzije krvi in komponent darovanih organov, a izjemno redko. Mogoč pa je tudi prenos z matere na nerojenega otroka in prenos prek materinega mleka.
Priporočila za zmanjšanje tveganja okužbe
Najbolj učinkovit ukrep za zmanjšanje tveganja okužbe na območju, kjer kroži virus Zahodnega Nila, je preprečevanje pikov komarjev, pravijo na NIJZ. Z upoštevanjem naslednjih ukrepov lahko tveganje za okužbo zmanjšamo:
- nosimo svetla oblačila, ki pokrivajo čim večji del telesa,
- izogibamo se zadrževanju na prostem, ko je aktivnost komarjev največja (zjutraj in pozno popoldan),
- uporabljamo sredstva (repelente) za zaščito pred komarji. Dosledno sledimo navodilom proizvajalca za učinkovito in varno rabo,
- preprečujemo vstop komarjev v notranje prostore z uporabo mrež proti komarjem,
- skrbimo za okolico in odstranjujemo pogoje za razmnoževanje komarjev (zastala voda v vazah, podstavkih za rože, zamašeni žlebovi ipd.).
Priporočljivo je tudi, da se poginulih ptic ne dotikamo. Ptice so namreč naravni rezervoar virusa. Ptice, ki jih opazimo poginule na vrtovih, dvoriščih, v bližini bivališč, na balkonih ali terasah, odstranimo na varen način. Na roko si nadenemo plastično ali gumijasto rokavico in poginulo ptico odložimo v plastično vrečko, ki jo skupaj z rokavico odvržemo med splošne odpadke. Če primernih rokavic nimamo, lahko uporabimo plastično vrečko kot zaščito in ptico odvržemo v smeti skupaj z vrečko. Potem si skrbno umijemo roke z milom in toplo vodo.