Vladni sklep, sprejet na 26. dopisni seji vlade Janeza Janše, vključuje protokol, ki je bil zakonski predpogoj, da lahko policija začne izvajati pooblastila, ki so ji bila podeljena z interventnim zakonom (ZIUZEOP). Ta v 103. členu določa, da lahko policija dostopa do podatkov o tem, kdo je naš osebni zdravnik, kaj pravi odločba, s katero je bila odrejena osamitev, popolna osamitev ali karantena, ter kaj ta zajema - kje se mora posameznik zadrževati, kakšno zaščitno opremo mora nositi in kakšen prevoz lahko uporablja. Te podatke, skupaj z naslovom bivališča in matično številko, lahko policija od danes pridobiva od Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Na notranjem ministrstvu, ki ga vodi Aleš Hojs, so nam v sredo zgodaj popoldan na ponedeljkova vprašanja odgovorili, da protokol še ni sprejet. "Besedilo še pripravljamo. Predvidevamo, da ga bo vlada obravnavala na eni od prihodnjih sej," so zapisali. Ta prihodnja seja je bila čez nekaj ur - vlada je protokol potrdila v sredo pozno popoldan.
Pooblastila v ustavni presoji
Urad informacijske pooblaščenke, ki ga vodi Mojca Prelesnik, je konec marca ob sprejemanju interventnega zakona poslance pozval, naj ne podprejo 103. člena v predlagani obliki. Poleg tega, da vlada ni opravila posvetovanj ne z njimi ne z uradom varuha človekovih pravic, so opozorili tudi na sledeče: "Ni malo primerov iz pretekle inšpekcijske prakse informacijskega pooblaščenca, ko je policija podatke pridobivala nezakonito, jih hranila predolgo, ob tem pa se konstantno vrstijo neupravičeni vpogledi policistov v zbirke osebnih podatkov posameznikov brez kakršnekoli pravne podlage." Na neprimernost podeljevanja pooblastil policiji za nadzor, za katerega je pristojen zdravstveni inšpektorat, opozarjajo tudi raziskovalci informacijske varnosti. Iz urada informacijske pooblaščenke so nam po sprejemu sklepa vlade sporočili, da je bil protokol tudi naknadno razširjen. Poudarjajo, "da je ustavno sporno, da represivni organi, med katere sodi policija, pridobivajo osebne podatke množično in na zalogo". Sodna praksa je jasna, da to ni dovoljeno. "Represivni organi ne smejo pridobivati podatkov množično in redno, da bi iskali morebitne kršitelje, temveč mora biti podana vsaj določena stopnja suma o nespoštovanju zakonodaje v posamičnem primeru," so zapisali. Dodali so, da zato podpirajo že vložene pobude za presojo ustavnosti 103. člena ZIUZEOP. Zahtevo za presojo ustavnosti so v ponedeljek vložile tudi opozicijske stranke Levica, LMŠ, SAB in SD, ki so ustavnemu sodišču predlagale tudi zadržanje uresničevanja tega člena.
Periodično pošiljanje podatkov policiji
Sklep vlade sicer določa, da bo izmenjava posebej občutljivih osebnih podatkov posameznikov med policijo in NIJZ potekala kar prek elektronske pošte. Kontaktni podatki kontaktnih točk policije in NIJZ so objavljeni v uradnem listu. Policija lahko odda zahtevo na NIJZ za posredovanje podatkov "24 ur na dan vse dni v tednu". NIJZ mora podatke poslati "takoj, najpozneje pa v dveh urah od prejetja zahteve na elektronski naslov". Hkrati sklep določa, da NIJZ policiji na predlog zdravstvene inšpekcije "periodično posreduje osebne podatke" določenega kroga oseb, zoper katere so odrejeni ukrepi. Ob tem sta za zagotavljanje "ustrezne ravni varnosti teh podatkov" odgovorna tako policija kot NIJZ.
