To so sklenili na današnjem sestanku intervencijskih skupin za gašenje požara na goriškem in komenskem Krasu in sklep posredovali republiškemu štabu civilne zaščite. Na požarišču sta odslej potrebni le še gasilska in požarna straža.
Na terenu tako ostaja le še deset gasilcev, ki bodo na požarišču izvajali gasilsko stražo. Prostovoljna gasilska društva na domačih terenih pa bodo izvajala požarno stražo na širšem območju, saj je še vedno razglašena zelo velika požarna ogroženost naravnega okolja, so sklenili na sestanku.
V 17 dneh, ko so na goriškem in komenskem Krasu gasili več požarov, je pri gašenju pomagalo okrog 13.000 poklicnih in predvsem prostovoljnih gasilcev. Kot je pojasnil vodja intervencije Simon Vendramin, ne gre za toliko različnih gasilcev, saj so nekateri med njimi lahko gasili tudi po več dni.
Pogorelo je okrog 3600 hektarov predvsem borovega gozda, podrasti in travnikov, nekaj je tudi kmetijskih površin, ki niso blizu naselij, predvsem oljčnikov in vinogradov. Zgoreli so tudi Markova koča in nekaj manjših gospodarskih pomožnih objektov, gasilci pa so pred ognjenimi zublji uspešno zavarovali vse stanovanjske objekte.
Vendramin je prav tako zadovoljen, da se kljub velikemu številu gasilcev nikomur ni zgodilo kaj hujšega. Našteli so le okoli 60 manjših poškodb, kamor štejejo nekaj manjših opeklin in težav zaradi vdihovanja gostega dima. "Delovali smo na zelo nevarnem terenu, tako zaradi neeksplodiranih ubojnih sredstev kot zaradi visokih temperatur in samega požara," je poudaril.
Tudi na Bledu v vzpostavljanje požarne straže
Požar na Bledu je pogašen. Gasilci pregledujejo požarišče, vzpostavljena bo požarna straža. Cesta je odprta za promet, vzpostavljajo tudi pogoje za odprtje železniškega prometa, so okoli pol šestih popoldne sporočili s Policijske uprave Kranj.
Popoldne je namreč zagorelo na hribu nad blejsko železniško postajo in Zako nad tribunami. Ogenj so gasili gasilci iz osmih gasilskih društev in tudi vojaški helikopter, ki je vodo zajemal v Blejskem jezeru pri vili Jelovica. Gorel je del gozda, požar pa so kmalu v celoti lokalizirali in nato iskali še posamezna žarišča.
Gasili so na območju, velikem od ena do dva hektarja in brez stanovanjskih hiš.
Vodja Območne enote Zavoda za gozdove v Sežani Boštjan Košiček je povedal, da bodo v prihodnjih dneh začeli pripravljati poročilo o pogorelih površinah, pri tem jim bo s posnetki iz zraka pomagala Slovenska vojska. Očistiti bodo morali tudi vse interventne poseke. Pomagali jim bodo tudi nekateri lastniki gozdov, ki so se prijavili, da bodo sami pospravili les iz svojih gozdov. "Pokazale pa so se druge težave, saj marsikateri lastnik ne pozna točnih meja svojih parcel," je povedal Košiček in dodal, da se je do danes, ko telefoni neprestano zvonijo, javilo nekaj deset lastnikov, ki želijo sami počistiti posekan les. Po opravljenih ogledih in pripravljenem poročilu pa se bodo odločili, na kakšen način bodo sanirali pogorelo območje.
Pri popisu škode bodo pomagale tudi občine, ki jih je prizadel največji požar v naravi v samostojni Sloveniji doslej. Kot je povedal župan občine Miren-Kostanjevica Mauricij Humar, so bile v požaru prizadete tri občine; največ, kar 82 odstotkov vseh pogorelih gozdov, je v njihovi občini, deset odstotkov pogorišča sega v občino Renče-Vogrsko, osem odstotkov pa v občino Komen.