Pred supervolilnim letom 2022: Toliko volitev v enem letu še nismo imeli

Smo pred supervolilnim letom 2022, v katerem se bomo na volišče odpravili najmanj trikrat. Volili bomo državni zbor (DZ), po dveh mandatih Boruta Pahorja izbrali novega predsednika države, v izteku leta pa še župane in občinske svetnike. Koliko volilnih nedelj bo v prihajajočem koledarskem letu, je danes težko predvideti, so pa v državni volilni komisiji (DVK) že napovedali prve in zadnje roke izvedbe volitev.

Tudi državni svet

Izvedbo rednih državnozborskih volitev narekuje predsednik države Borut Pahor, ki odloči, kdaj jih bo razpisal in kateri datum izmed mogočih bo določil. Kot veleva zakon o državnozborskih volitvah, se lahko redne volitve opravijo najprej dva meseca in najkasneje 15 dni pred potekom štirih let od prve seje prejšnjega DZ. Prvi datum je tako nedelja, 24. april, zadnji pa 5. junija. Volitve za predsednika države morajo biti opravljene najpozneje 15 dni pred iztekom mandata. Pahor je prisegel 22. decembra 2017, kar pomeni, da morajo biti prihodnje leto volitve izvedene do 4. decembra. Izhajajoč iz zakona, se razpišejo najprej 135 dni oziroma najpozneje 75 dni pred iztekom mandata. Prvi mogoči datum izvedbe je 16. oktober, zadnji pa 13. november. In zadnje, lokalne volitve bodo po veljavni zakonodaji tretjo novembrsko nedeljo, to je 20. novembra. Vendar pa se, je za Večer opomnil direktor DVK Dušan Vučko, volilno leto pri tem še ne zaključi: "Ne pozabimo še na volitve v državni svet. Za publiko te sicer niso tako zanimive, ker so posredne, so pa bistveno bolj interesantne za politiko." Izvajajo se med delovniki, možni datumi pa so med 12. oktobrom in 26. novembrom.

Kaj pa koronavirus?

Vučko pravi, da toliko volitev v enem letu še ni bilo. Nekateri bi si želeli, da bi volitve združevali, da bi v enem dnevu izpeljali lokalne in predsedniške, pojasnjuje direktor DVK, vendar dodaja, da to ni optimalno. Na vprašanje, kdaj se bodo na DVK, kjer bodo po njegovem potrebovali kadrovske okrepitve, začeli pripravljati na prihajajoče leto, odgovarja: "V jesenskih mesecih. Treba je pripraviti dokumente, predvideti okoliščine, pravočasno izvesti javna naročila, da se nabavi material. Je pa težava, da ne vemo, kako se bo spreminjala epidemiološka slika, ali bomo morali upoštevati določene ukrepe in tako naprej." Ob pomisleku, kako močno bi lahko epidemija koronavirusa vplivala na volitve, Vučko pove, da so tudi referendum o zakonu o vodah izpeljali v teh okoliščinah. Na vprašanje, ali bi na volišče lahko prišlo manj ljudi, če bo pogoj PCT, odgovarja: "Upam, da se bo ljudstvo v prihodnjem letu prebudilo ne samo z volilno udeležbo, ampak tudi z logiko, da je precepljenost pomembna. Dejstvo pa je, da epidemija ne more preprečiti, da bi se volitve izvedle. Si predstavljamo, kako nevarno bi to bilo?"

Volilni zalogaj v kombinaciji z epidemiološko situacijo bi, seveda ne zdaj, ker je za prihajajoče leto že prepozno, lahko reševali z e-volitvami, izzovemo Vučka. "Hekerji vdrejo v Pentagon, v infrastrukturo ministrstva za javno upravo pa ne bi? In kaj bi naredili, če bi imeli vdore? Bi na naslednje volitve spet šli z e-volitvami?" se sprašuje nenaklonjen e-glasovanju.

Pasti e-volitev

Zadržan do e-volitev, do katerih je v Sloveniji po njegovem še dolga pot, je pravnik Rajko Pirnat. Po njegovem bi bilo namreč dobršnemu delu populacije takšno glasovanje nedostopno in bi zanj predstavljalo napor, zato elektronsko ne bi glasovali, četudi bi jim bilo omogočeno. Osrednjo težavo pa prepoznava v tem, da bi se lahko pri e-glasovanju pojavilo manjše zavedanje odgovornosti volivca oziroma volivke: "Če greste na volišče in glasujete v glasovalnem prostoru, bolj resno in odgovorno jemljete glasovanje, kot pa če klikate za domačim računalnikom, kot da naročate še eno majico ali kaj podobnega." Pirnat dopušča možnost, da bi tako povečali participacijo med mladimi, vendar se sprašuje, ali je udeležba, storjena z nekaj kliki preko računalnika, res tisto, kar si želimo.

Podobno razmišlja direktorica Mediane Janja Božič Marolt, čeprav idejo o e-volitvah zaradi praktičnosti spodbuja: "Ampak zmotno je razmišljanje, da bi e-volitve same po sebi povečale participacijo. Pričakovala sem recimo, da bomo, ko bomo zbirali podatke preko e-anketiranja, povečali interes respondentov za sodelovanje v anketah, zlasti pri mladih. Pa se to ni zgodilo." Kot pojasnjuje sogovornica, bi bilo treba ljudi predvsem ozavestiti, kako pomembno je njihovo glasovanje ter da z njim soustvarjajo danes in jutri.