Od padca berlinskega zidu dalje ni bilo globalnega konsenza, kot je zdaj, da bomo po pandemiji priča novi realnosti, je ob koncu sestanka stalnega posvetovalnega odbora v izjavi za javnost dejal predsednik republike Borut Pahor. K soodločanju, kakšna naj bo sprememba na bolje, kakšna naj bo nova pot, za katero bo vredno zastaviti energijo – intelektualno, aktivistično in politično – je pomembno, da se vključi vse, je izpostavil.
V priporočilu so poudarili, da ni vsaka rast gospodarske aktivnosti dobra in da okrevanje po krizi ne sme temeljiti samo na nekritični rasti: "Temeljito moramo premisliti, koliko aktivnosti in kakšno ravnanje je potrebno za dobro, zdravo, dostojno in pošteno življenje vseh sedanjih in prihodnjih generacij." Zaslužni profesor Dušan Plut je pojasnil, da bo verjetno šlo najprej za selektivno odrast – načelo odrasti se bo uveljavljalo na področjih, kjer so pritiski na okolje in podnebje največji. "Zmanjševanje emisij toplogrednih plinov je selektivni ukrep uveljavljanja odrasti kot koncepta, ki bo zaznamoval 21. stoletje," je dejal. "Slovenija ima pri tem izjemne danosti in priložnost, da postane ena ključnih držav prehoda v ekosistemsko družbeno ureditev."
Tudi znanstvenica Lučka Kajfež Bogataj je pritrdila, da priporočilo, ki bo iz urada predsednika države šlo tako v pisarne vlade, državnega zbora kot državnega sveta, govori o odrasti. "Seveda gre za odrast, kaj pa je pariški sporazum drugega kot odrast?" je pokimala. Prepričana je, da sedanji ekonomski model, ki temelji na rabi fosilnih goriv, neprestani gospodarski rasti kot merilcu uspeha in potrošništvu, ni vzdržen. "Ta model moramo spremeniti, a slovo od tega modela, ki ga poznamo, je seveda težko," je izčrtala pokrajino novih horizontov, v kateri se nahajamo.
Milan Brglez pisal Fransu Timmermansu
Evropski poslanec iz Slovenije Milan Brglez (SD/S&D) je ob podpori še desetih poslanskih kolegov v pismu opozoril podpredsednika Evropske komisije Fransa Timmermansa na spreminjanje zakonodaje v Sloveniji, ki okoljskim nevladnim organizacijam omejuje njihove aktivnosti v postopkih presoje vpliva projektov na okolje. Komisarja pozivajo k odzivu.
Brglez je Timmermansa, izvršnega podpredsednika komisije za zeleni dogovor, opozoril na odločitev odbora DZ za infrastrukturo, okolje in prostor, ki je prejšnji torek po večurni obravnavi podprl vladni predlog novele zakona o ohranjanju narave in tudi amandma, ki zaostruje pogoje sodelovanja nevladnih organizacij v postopkih.
Kot meni Brglez, bo zaradi nove zakonodaje v Sloveniji kar 90 odstotkov okoljskih nevladnih organizacij izgubilo pravno možnost "branjenja narave in okolja pred vsiljivimi in škodljivimi posegi". "Pravno gledano je omejevanje dostopa nevladnim organizacijam do uporabe pravnih sredstev v postopkih presoje vpliva na okolje evidentna kršitev evropskih in mednarodnih zavez," je zapisal.
Pri tem je spomnil na določila evropske direktive glede presoje vpliva projektov na okolje in tudi aarhuške konvencije, ki govori o udeležbi javnosti pri okoljskih zadevah, in katere podpisnica je tudi Slovenija.
Brglez je Timmermansa v kritiki odločitve odbora DZ opozoril "na resnost takih nepremišljenih in hitrih sprememb nekaterih zakonov na škodo okolja, ki bi, ob upoštevanju trenutnih razmer pandemije in njenih posledic, lahko postale običajen način delovanja vlad držav članic". (STA)
Sami si postavljamo omejitve
Pogajalec Slovenije za področje podnebnih sprememb Zoran Kus je opozoril, da so omejitve le tiste, ki si jih sami postavljamo. Še posebej na finančno-gospodarskem področju. "Edina omejitev so naravni viri, ki jih imamo na voljo," je dejal in poudaril, da je drugače z denarjem in sredstvi, ki jih lahko kot družba namenimo prehodu v okolju, podnebju in vsem ljudem prijazno družbeno ureditev. Sredstva za zelena delovna mesta, je pojasnil, se lahko in bi se jih moralo zagotoviti z izdajo zelenih obveznic tako na ravni EU kot posameznih držav.
Raziskovalka Andreja Urbančič z Instituta Jožef Stefan je ob predstavitvi predsedniškega priporočila vladi in parlamentu spomnila na pomen javnih politik in previdnostnega ravnanja oblasti - vrednost teh se je potrdila tudi skozi izkušnjo epidemije. Mojca Dolinar iz republiške agencije za okolje pa je poudarila pomen tega, da ukrepi, ki bodo naslavljali čas po epidemiji, morajo reševati tudi okoljsko in podnebno krizo, pri čemer je posebej poudarila pomen vlaganj javnih sredstev v raziskave in razvoj - tudi novih tehnologij, ki upoštevajo specifike slovenskega okolja. Na pomen samooskrbe, vlaganj v krepitev sonaravne poplavne varnosti in železniške infrastrukture, je spomnil Andrej Gnezda iz fundacije Umanotera. Tudi on je dejal, da ukrepi ob izhodu iz epidemije ne smejo še poglabljati obstoječih okoljske in podnebne krize. "Gospodarska rast spada na odpad zgodovine," je povzel Rok Kranjc. Raziskovalec in podnebni aktivist, član gibanja Mladi za podnebno pravičnost je dodal, da se moramo kot demokratična družba "nujno pogovarjati o univerzalnih dohodkih ali univerzalnih temeljnih storitvah, krepiti je potrebno zadružništvo in participativno ekonomijo".
Dosedanji ukrepi vlade Janeza Janše pogojev, ki bi izrecno temeljili na podnebno, okoljsko in delovnopravno odgovornem ravnanju, ne vsebujejo.
Poziv k odrasti na Nizozemskem
Sredi aprila je 170 nizozemskih znanstvenikov in raziskovalk sooblikovalo manifest za spremembo ekonomskega modela, izhajajoč iz načel odrasti. Pozvali so k vzpostavitvi razlikovanja med rastjo v gospodarskih panogah, kot so javne univerzalne storitve in čista energija, ter v panogah, ki so škodljive, kot so fosilna industrija in oglaševanje, in jih je potrebno postopno ukiniti. Gospodarski družbeni okvir naj temelji na mehanizmih redistribucije za oblikovanje družbe manjših socialnih razlik, kmetijstvo pa naj se usmeri k regenerativnemu kmetovanju, utemeljenem na ohranjanju biološke raznolikosti in zagotavljanju dostojnih delovnih mest. Četrta točka govori o zmanjšanju potrošništva in potovanj, predvsem luksuznih in nepotrebnih, zadnja točka pa poziva k odpisu dolga delavcem, malim podjetnikom in državam juga.
