Matej Grošelj
V supervolilnem letu bodo aprila najprej na vrsti parlamentarne volitve.
Razgreto politično ozračje v državi bo doživelo vrhunec čez tri mesece, ko se bodo stranke pomerile v volilnem spopadu za sedeže v parlamentu. Slovenijo glede na meritve javnega mnenja čakajo ene najbolj nepredvidljivih volitev doslej, ki bodo začrtale smer razvoja države in družbe za prihodnje štiriletno obdobje. "Vsi opažamo, da predvolilna kampanja že poteka. Ustanavljajo se nove stranke, meči so izvlečeni in sekajo po nasprotnikih bolj intenzivno kot običajno," pravi nekdanji generalni sekretar LDS in Zares Bogdan Biščak.
Volitve znova kot referendum o Janši
Predsednika vlade Janeza Janšo, ki še nikoli ni dočakal dveh zaporednih premierskih mandatov, bo izzval četverec iz koalicije KUL, a nič ne kaže, da bi lahko katera od opozicijskih strank na koncu prehitela SDS. Vsa Slovenija čaka, kako se bo v politični areni znašel Robert Golob in kako močno bo premešal karte v tekmi za zmago na volitvah. "Stranke KUL ne izrazijo jasne ambicije, da bi premagale SDS. Resda bi skupaj lahko dobile večino za sestavo vlade, vendar se njihove ambicije kažejo predvsem v tem, kdo bo prvi med enakimi znotraj svojega bloka. Na takšen način je največjega tekmeca težko premagati. Na volitvah se bo tako znova vrtelo okoli izbire za Janšo in proti Janši. Očitno je v SDS prevladala ocena, da so bili v prejšnjih vladah premalo milostni do svojih nasprotnikov, zato je njihovo vladanje postalo izjemno radikalno," meni Biščak.
Bogdan Biščak: "Tako pri Zoranu Jankoviću, Miru Cerarju in Marjanu Šarcu je bilo popolnoma nejasno, kdo bodo ministri, zato so jih med sestavljanjem vlade iskali skorajda na razpisu."
Čeprav se ogrevanje pred volitvami uradno začne šele trideset dni pred glasovanjem, je politično dogajanje že sedaj zelo vroče. Dejan Verčič, profesor na fakulteti za družbene vede in partner v družbi Herman & partnerji, ugotavlja, da je SDS v predvolilni kampanji ves čas od nastopa mandata. "Tega jim ni mogoče očitati. Nasprotno. Zdi se, da edini razumejo, da živimo v času permanentnih kampanj. Na neki način je tudi koalicija KUL nastala kot predvolilni projekt, ki pa komunikacijsko z vlaganjem neuspešnih interpelacij in napačnim štetjem glasov pri pomembnih glasovanjih v državnem zboru ni bila posebej uspešna, s čimer je ustvarila prostor za nove igralce. To so nove stranke in družbena gibanja. Prostor za nove stranke nastaja zaradi nezadovoljstva z obstoječimi, družbena gibanja pa so dopolnitev neučinkovitega političnega sistema. Ta ni dovolj občutljiv za stiske in težave posameznika, temveč se je zaprl pred zunanjim svetom ter rešuje svoje probleme in osebne zamere."
Dejan Verčič: "Velik del slovenskega političnega telesa je zmeren in zato mu je Janez Drnovšek nekoč tako dobro sedel."
Polarizacija koristi predvsem SDS in Levici
Bogdan Biščak meni, da bodo volivci 24. aprila izbirali med podobnim številom kandidatnih list kot doslej, saj nekatere nove stranke ne bodo nastopile samostojno, ampak stavijo na združevanje: "Drobljenje glasov bo tako kot vedno koristilo velikim, ki bodo prejeli odstotke vseh strank zunaj parlamentarnega praga." Dejan Verčič ocenjuje, da bo na volitvah prišlo do visoke polarizacije, kar bi lahko najbolj koristilo SDS in Levici. "Obe stranki se tega zavedata in si dvigujeta priljubljenost. Je pa tudi res, da lahko pri visoki polarizaciji na sredini nastane prostor za 'produkt, ki bo malo levi in malo desni', kot je rekel Golob. Velik del slovenskega političnega telesa je namreč zmeren in zato mu je Janez Drnovšek nekoč tako dobro sedel."
O tem, kako močno se bosta med kampanjo prepletala resna vsebina in populizem, je po mnenju naših sogovornikov odvisno predvsem od medijev, ki izberejo prostor za politično igro. "Za politike je enostavno, ko se gibljejo v polju splošnih odgovorov. Nesmislov in laži pred volitvami je ogromno, zato je pomembno, kako zahtevni bodo novinarji pri iskanju natančnih odgovorov," razmišlja Biščak, ki pri strankah pogreša, da bi že pred volitvami predstavile izdelano ekipo za vodenje vlade. "Tako pri Zoranu Jankoviću, Miru Cerarju in Marjanu Šarcu je bilo popolnoma nejasno, kdo bodo ministri, zato so jih med sestavljanjem vlade iskali skorajda na razpisu. To dela volitve še bolj nepregledne, saj ne vemo, s kom imamo zares opraviti."
Se bo okoli volitev dvigoval prah kot v ZDA?
Če je bila udeležba na dosedanjih parlamentarnih volitvah pri nas vsakič nižja, bi se trend na aprilskem glasovanju lahko naposled obrnil. Verčič izpostavlja, da vsi predsedniki strank v državnem zboru bližajoče se volitve razglašajo za referendum o demokraciji, ki jo nekaterim ogrožajo fašisti, drugim pa komunisti: "To mobilizira obe skrajnosti. Na vseh straneh prevladuje občutek 'dovolj imam!' in ravno čustva bodo močan motivator za udeležbo." Ni nepomembno, da so pred volitvami vse bolj aktivna nevladna gibanja in organizacije, ki so že lani privabile množico mladih volivcev na referendumu o zakonu o vodah.
Maver: Na trgu vsaj polovica vseh glasov
Zgodovinar in politični analitik Aleš Maver pravi, da je nemogoče napovedati izid aprilskih volitev. "Rezultat bo v prvi vrsti odvisen od poteka pandemije. Na trgu je vsaj polovica vseh glasov. Relativno stalno volilno bazo imajo predvsem štiri stranke, ki imajo skupaj zagotovljenih do največ tretjine glasov. Približno polovico tega ima SDS, ostanek pa si v približno enakih deležih delijo SD, Levica in NSi. Približno šestino ali petino glasov prejme vsakoletna 'izbranka' bloka, ki je bil večino časa na oblasti in ga po konvenciji imenujemo levi blok." Maver meni, da je glede razdelitev druge polovice glasov še veliko odprtih vprašanj. "Določeno novost je prinesla nepričakovana mobilizacija volivcev na zadnjem referendumu. Odločanje na parlamentarnih volitvah resda ne temelji na glasovanju proti, ampak je treba oddati glas za nekoga, zato je odločitev bolj zapletena kot na referendumu," je pristavil Aleš Maver.
Pa se lahko zgodi, da bi se okoli slovenskih volitev dvignilo toliko prahu kot nazadnje v ZDA, kjer poraženi kandidat republikancev za predsednika Donald Trump še danes ne priznava regularnosti volitev? "Takšen scenarij je možen. Opazimo namreč lahko, da nekateri blizu desne politične opcije že sedaj širijo insinuacije, da bo glasove na koncu štel kar direktor službe državne volilne komisije Dušan Vučko, ki ga ne štejejo med svoje ljudi. Ni dvoma, da bodo volitve za SDS znova ukradene, če rezultat ne bo pravi. Upati je, da v teorijah zarote ne bodo šli tako daleč kot Trump, a glede na vse nisem povsem prepričan, da bo tako," je dodal Biščak.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
