(PREGLED) Kdo najema državne vile in brunarice na Gorenjskem in Obali? Koča ob jezeru za 520 evrov na noč

Predsednik vlade Janez Janša v zadnjih dneh lanskega leta ni bil zaposlen samo s televizijskimi nastopi in predstavljanjem dosežkov slovenskega predsedovanja Svetu EU, temveč je moral tudi miriti strasti po prestopu poslanke Mateje Udovč iz stranke Konkretno v Našo deželo. Janša je situacijo reševal na kosilu v Vili Podrožnik, na katerem je bila poleg predsednika NSi Mateja Tonina in prvaka Konkretno Zdravka Počivalška tudi predsednica Naše dežele Aleksandra Pivec. Zakaj so se šefi strank sestali v Vili Podrožnik, ki naj bi bila kot protokolarni objekt v lasti države namenjena izključno protokolarni dejavnosti, v kabinetu predsednika vlade niso odgovorili. Prav tako niso pojasnili, ali je šlo pri omenjenem kosilu za sestanek službene ali zasebne narave.

Drnovšek in Türk naj bi bila bivala v Titovi brunarici

Najvišji predstavniki države so se zaradi zasebne uporabe protokolarnih objektov v preteklosti že znašli na udaru javnosti. Odmevala je zlasti afera Brunarica, poimenovana po tako imenovani Titovi brunarici, ki je bila na Brdu pri Kranju zgrajena leta 1964. V obdobju prejšnje države jo je uporabljal jugoslovanski predsednik Josip Broz - Tito, po osamosvojitvi pa predsednik vlade Janez Drnovšek. Ta se je znašel pod plazom kritik, ker naj bi bil kočo pri petem jezeru, ki služi kot pomožni objekt v okviru protokolarnega kompleksa na Brdu, večkrat uporabljal v zasebne namene. Mediji so takrat med drugim poročali, da je premier večkrat prespal v brunarici. Potem ko je bil Drnovšek leta 2002 izvoljen za predsednika države, je vlada Antona Ropa sprejela sklep, s katerim je upravljanje koče z okolico prenesla na urad predsednika republike. Drnovšek naj bi bil sicer zasebno pogosto uporabljal tudi vilo Pršivec v Bohinju. Nekdanji protokolarni objekt ob Bohinjskem jezeru od leta 2016 sicer ni več v državni lasti. Generalni sekretariat vlade je vilo v Ukancu prodal na javni dražbi, za 416 tisoč evrov jo je kupilo podjetje ruskih državljanov.

Ko gre za Titovo brunarico na Brdu pri Kranju, jo je po Drnovškovem odhodu prevzel njegov naslednik na položaju predsednika države Danilo Türk. Ta je redno uporabljal pisarno v koči, tam je pisal tudi govore in sprejel nekaj visokih gostov, v brunarici pa naj bi bil tudi bival. V času njegovega mandata so kočo prenovili za dobrih 56 tisoč evrov davkoplačevalskega denarja, računsko sodišče pa je v reviziji poslovanja urada predsednika republike v Türkovem mandatu več nepravilnosti ugotovilo tudi pri obnovi brunarice. Koča, ki stoji v zaprtem delu posestva Brdo, ima spalnico s pogledom na jezero, dve kopalnici, dnevni prostor, kuhinjo in finsko savno. Spomnimo, da so v Türkovem uradu ocenili, da bi se moral predsednik države zaradi varnosti preseliti iz stanovanja v prestolnici. Kot začasno predsedniško rezidenco so predlagali omenjeno Vilo Podrožnik, a selitve na koncu ni bilo. Ko gre za aktualnega predsednika države Boruta Pahorja, pa se je ta ob nastopu svojega prvega predsedniškega mandata zaradi čim bolj racionalne porabe sredstev svojega urada odpovedal uporabi koče na Brdu.

Koča ob petem jezeru za 520 evrov na noč

V Sloveniji imamo sicer šest protokolarnih objektov, ki jih upravlja javni gospodarski zavod (JGZ) Brdo. Poleg kompleksa Brdo pri Kranju in Vile Podrožnik so to še Grad Strmol v Cerkljah na Gorenjskem, Vila Bled in Vila Zlatorog na Bledu ter Vila Tartini v Strunjanu, ki jo JGZ Brdo v celoti upravlja od začetka julija 2020. V JGZ Brdo pojasnjujejo, da se Grad Brdo, Grad Strmol in Vila Zlatorog primarno uporabljajo za protokolarne dogodke, Vila Podrožnik pa da je namenjena izključno protokolarni dejavnosti. Drugi protokolarni objekti se uporabljajo tudi za tržno dejavnost, ki ustreza njihovi namembnosti, a imajo protokolarni dogodki in srečanja v omenjenih objektih prednost pred tržnimi dogodki. Ko gre za protokolarno dejavnost, se državni protokol na zaprosilo uradov oziroma kabinetov najvišjih državnih funkcionarjev poveže z JGZ Brdo za rezervacijo protokolarnih objektov, lahko pa to sami opravijo tudi posamezni uradi ali kabineti. Vsi najemi in druge storitve se zaračunavajo po aktualnih cenikih, v JGZ Brdo pa protokolarno dejavnost po potrebi opravljajo tudi na drugih lokacijah.

Stroški vzdrževanja protokolarnih objektov so po navedbah JGZ Brdo v lanskem letu znašali 147.576 evrov, na zadnji dan leta 2021 pa je bilo v javnem gospodarskem zavodu zaposlenih 179 ljudi. Ko gre za tržne prihodke, se slednji po njihovih besedah ne nakazujejo v državni proračun, ampak so namenjeni razbremenitvi proračuna z dodatnim zagotavljanjem prihodka, ki JGZ Brdo omogoča razvoj in dolgoročno pokrivanje dela stroškov, ki bi jih sicer morala pokrivati gospodarska javna služba, ki je osnovna dejavnost in kot takšna financirana iz proračuna. JGZ Brdo je leto 2020 končal z nekaj več kot 207 tisoč evri čistega dobička, leta 2019, torej pred epidemijo covida-19, pa je čisti dobiček znašal dobrih 583 tisoč evrov. Ko gre za tržno dejavnost, se protokolarni objekti med drugim uporabljajo za prenočitve, zasebne slovesnosti, kot so na primer poroke, poslovni dogodki in turistična doživetja. V JGZ Brdo pravijo, da sta s svojo butičnostjo najbolj priljubljeni Vila Bled in Vila Tartini. Gostom je na voljo tudi peta koča ob jezeru, a morajo zanjo globoko seči v žep. Cena prenočitve za dve osebi v maršalovi brunarici je 520 evrov.