V tretje gre rado, pravi slovenski pregovor. Očitno ga pozna tudi vreme. Če se je dvakrat ohladilo, zakaj se ne bi še tretjič. Za konec tedna namreč. Zdaj ko so priljubljene teorije zarot, se bo morda našel kdo, ki bo spoznal, da je tudi to ena od njih. Da se nekdo dela norca iz nas in nam pošilja grožnje s pozebo v enakih časovnih presledkih. Morda z namenom, da bi nas prepričal, da se nam ne splača pridelovati sadja in je najboljše, da požagamo vse jablane, hruške, češnje in drugo. Ali pa morda samo zgodnejše sorte? Kdo ve! Če nam eni dopovedujejo, da nas že zastrupljajo z neba z letali, zakaj se ne bi stvari lotili dosti bolj prikrito in za svoje orožje uporabili vremena? Težko dokazljivo, a močno orožje. Kajti če nam vreme preprečuje, no, otežuje pridelavo hrane, je to precej podobno, kot da bi nas počasi zastrupljali. Le da bi se za hrano pač bojevali in močnejši bi si jo zagotovili, šibkejši pa ne (ali se to ne dogaja že danes, tam daleč, nekoliko stran od naših oči, v deželah, kjer so podnebne spremembe že tako izrazite, da pokrajine niso več primerne za preživetje?)
Toda saj ne pomrzne vsako leto, boste rekli. Seveda ne, ampak zadnja leta zelo pogosto. Prav čudim se, kako lahko preživijo na primer pridelovalci breskev, ki so bili dve leti zaporedoma brez pridelka. S posojili? Državna pomoč verjetno ne omogoča preživetja, no, morda golo preživetje, a sadovnjake je treba, četudi ne rodijo, med letom obdelovati, morda ščititi proti boleznimi … Za nas, potrošnike, bo poskrbela trgovina. Saj ne pozebe povsod!
A taka močna vremenska nihanja ne vplivajo le na sadje. Kaj mislite, je pšenica zadovoljna, ker je bilo marca tako suho, potem pa so morale majhne rastline preživeti močne ohladitve in vmesne otoplitve? Najbrž bo na poljih propadlo še kar nekaj semena ali sadik, preden bomo dobili pridelek. Včasih je treba njive ponovno preorati in na novo posejati. Mi pa naj bi zmanjševali ogljične izpuste. Nekateri pravijo, da smo sposobni pridelati hrane še za precej več ljudi, kot jih je sedaj na Zemlji. A na kakšen način? In se hkrati boriti proti vremenu? Težka bo. Mogoče se bo človeštvo začelo hraniti z neke vrste hibridno hrano, ki jo bomo pridelovali v zaprtih prostorih pod kontroliranimi pogoji. Ampak kdo bo tej hrani dajal vsa mikrohranila, ki jih ima naravno pridelana? Najbrž bomo to težko dosegli, čeprav tehnologija res hitro napreduje. Sploh pa si mi, ljudje z začetka 21. stoletja, težko predstavljamo futuristične obroke, ki jih lahko vidimo v nekaterih znanstvenofantastičnih filmih na primer. Brez hrustljave solate? Zapečenih rebrc? Brez dobrega fižola ali ajdove kaše? Naša hrana niso le kalorije, ki jih potrebujemo za življenje.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
