V takem modelu financiranja sodelujejo funkcionarji stranke in posamezniki s finančnim interesom, pa tudi madžarski kapital. Komisija DZ, ki preiskuje sume nezakonitega financiranja političnih strank in jo vodi poslanka Mojca Šetinc Pašek, je v parlamentarno preiskavo vključila podjetja NovaTV24.si, Nova hiša, Nova obzorja in Geopolar Zaščite. Na podlagi izjav virov, prič in dokumentacije komisija v vmesnem poročilu, ki ga je sprejela v ponedeljek, sklepa, da omenjena podjetja delujejo kot obvodni računi danes največje opozicijske stranke in da gre torej za "politični in poslovno-finančni projekt stranke SDS".
Prav tako komisija sumi, da mrežo obvodnega financiranja SDS sestavljajo še druga podjetja: "Sklepamo, da imamo opraviti s svojevrstnim poslovno-političnim modelom financiranja stranke SDS, v katerem aktivno sodelujejo funkcionarji stranke na lokalni in državni ravni, pa tudi posamezniki, ki imajo finančni interes," piše v poročilu. Kot tudi, da na koncu verige prepletenega in dvosmernega denarnega toka poslovanje "poteka tudi in predvsem v gotovini".
Poročilo navaja, da je v "razpršeno omrežje obvodnih računov stranke SDS" vstopilo veliko zasebnih poslovnih subjektov, ki so v obdobju tretje vlade prvaka SDS Janeza Janše dobili posle z državo, oziroma so bili financirani iz javnih sredstev. Hkrati je po navedbah v poročilu utemeljen sum, da je moral vsak, ki je vstopal v te posle z državo, za pridobljeni posel nekaj "vrniti" stranki.
Posamezna podjetja naj bi namreč del tega denarja v obliki donacij, svetovalnih pogodb ali brez namena nakazovala na račune, za katere sumijo, da so obvodni računi SDS, torej na račune podjetij NovaTV24.si, Nova hiša in Nova obzorja. Med primeri poročilo denimo izpostavlja posamezna gradbena podjetja, ki naj bi v zameno za koncesije za čiščenje vodotokov sklepala pogodbe o domnevno fiktivnem oglaševanju. V primeru posameznih županov in direktorjev občinskih podjetij blizu SDS komisija ugotavlja, da so ti financirali podjetje Nova obzorja predvsem v mesecih pred zadnjimi državnozborskimi volitvami.
"Domnevamo, da je stranka SDS tak poslovni model s 'pravičniškim delitvenim ključem' ter razpršenim obvodnim financiranjem vzpostavila že v času razvpitih brezplačnikov, ki so zaživeli pred volitvami 2008, danes pa so ohranjeni pri življenju v obliki majhnih, velikokrat anonimnih, lokalnih spletnih medijskih portalov," piše v poročilu.
Pogodba škodljiva za Telekom?
Komisija je pod drobnogled med drugim vzela pogodbo Telekoma z začetka leta 2020 z Inštitutom za avtorsko pravico, ki ga je nekaj mesecev pred tem na domačem naslovu ustanovil Blaž Rant, za plačilo nadomestila za distribucijo Nova24TV in več drugih programov. Pogodba je bila sklenjena za obdobje petih let v višini šest milijonov evrov. Po ugotovitvah komisije so se pojavili utemeljeni sumi, da bi lahko bila pogodba poslovno škodljiva za Telekom, hkrati pa poročilo kot nesporno navaja dejstvo, da je pri sklenitvi pogodbe prišlo do nezakonitega vplivanja posameznih nosilcev javnih funkcij na člane uprave in organe nadzora družbe. Na podlagi tega je moč utemeljeno sklepati, da je bila pogodba sklenjena zaradi "kupovanja miru pred novo vlado", izhaja iz poročila.
Poročilo izpostavlja tudi primer poslanca SDS Zorana Mojškerca in njegovega nekdanjega podjetja Geopolar Zaščite, ki izdaja tudi medijska portala Utrip-Ljubljana in Notranjska.si. Ker je komisija ugotovila, da je Mojškerc kot član nadzornega sveta občinskega podjetja posloval z osebo, ki je opravljala izvršilno funkcijo v tem podjetju, je primer tudi prijavila komisiji za preprečevanje korupcije.
Vpleten še madžarski kapital
Prek strankarske politične naveze pa po ugotovitvah v poročilu v model financiranja SDS vstopa tudi madžarski kapital. Komisija ugotavlja tudi, da ima Madžarska očitno interes za prevzem oz. obvladovanje nekaterih pomembnih gospodarskih panog v Sloveniji, pri tem pa gre tudi za osebne interese posameznikov iz najožjega kroga madžarskega premierja Viktorja Orbana. Temu se je v zameno za financiranje svojih politično medijskih projektov podredila tudi SDS in temu načinu tujega financiranja podredila tudi interese države, ugotavlja komisija.
Na podlagi pregledane dokumentacije namreč sklepajo, da so tako nekateri madžarski podjetniki lažje prišli do velikih naložb v Sloveniji. Ob tem se po njihovih navedbah postavlja vprašanje, zakaj tega ni zaznala Slovenska obveščevalna varnostna agencija (Sova). Od slednje je preiskovalna komisija ob ponovljenih in dopolnjenih vprašanjih prejela "površna in pavšalna poročila", zato komisija DZ sklepa, da Sova v zvezi s tem bodisi ni opravila svojega dela bodisi spremljanja in analiziranja madžarskih poslovnih subjektov ne opravlja v interesu Slovenije, še piše v vmesnem poročilu.
Člani preiskovalne komisije DZ so vmesno poročilo obravnavali v ponedeljek na za javnost zaprti seji, več pa bodo javnosti pojasnili na današnji novinarski konferenci.