Spoštovani,
po enotnem opozorilu ravnateljev, staršev in učiteljev se tudi dijaki pridružujemo pozivom k ukrepanju, in sicer z dejanji, ne le z besedami. Vse pristojne pozivamo k takojšnji javni razpravi o perečih temah glede slovenskega šolstva, vanjo pa naj vključijo vse akterje, povezane s šolskim sistemom.
Zavlačevanje, neizkušenost in neiznajdljivost so nas pripeljali do točke, ko izzive prepuščamo naključjem, osnovne pogoje za sodobno šolanje pa enačimo z zastarelimi metodami poučevanja. Strinjamo se z oceno, da se šolski sistem v Sloveniji sooča s številnimi izzivi, ki negativno vplivajo na kakovost izobraževanja. Preobremenjeni učni načrti, pomanjkanje učiteljev, neučinkovito financiranje in zastarela zakonodaja so le nekateri od dejavnikov, ki vodijo k slabšanju rezultatov slovenskih dijakov v mednarodnih primerjavah. Posebno nas skrbi trend upadanja motivacije in zadovoljstva dijakov s šolanjem. Menimo, da je nujno, da se šola preoblikuje in postane prostor, ki bo dijakom omogočal aktiven in ustvarjalen razvoj ter jim zagotavljal ustrezna znanja in veščine za uspešno nadaljnje izobraževanje oziroma poklicno pot.
Pred kratkim je bilo določeno, da bodo nacionalna preverjanja znanja (NPZ) v osnovnih šolah po novem pogoj za vpis v srednje šole, na katerih bodo omejitve. S tem bomo učence prisilili v učenje za NPZ, ki bi sicer moral služiti kot pregled povprečnega znanja učencev v devetih letih. S prisilnim učenjem za končni izpit bo NPZ izgubil pomen in ne bomo videli realne slike glede doseženega znanja učencev v osnovni šoli. Enako kot pri NPZ-ju so posledice že vidne pri učencih in dijakih zaradi mišljenja, da je sprejemljiva le odlična ocena in da je ta pomembnejša od realnega znanja. Poleg vsega so profesorji pri ocenjevanju in poučevanju omejeni še s pravilniki. Ti predpisujejo minimalno število pridobljenih ocen, ki bi jih lahko v določenih primerih nadomestili s kakovostnejšimi urami v splošno korist učencev/dijakov.
V Dijaški skupnosti Celje smo zaskrbljeni nad zastarelostjo učnih načrtov za srednje šole. Nekatere šole svojim dijakom niti ne zagotavljajo predpisanih učbenikov, uporabljajo literaturo izpred dvajsetih let. Tam, kjer so dijakom omogočeni predpisani učbeniki, pa so ti predragi in si jih marsikdo ne more privoščiti. Sistem vpisnih pogojev za fakultete in višje šole je še posebno alarmanten. Stojimo pred velikim izzivom poklicne prihodnosti zaradi zastarelih pravilnikov. S pridobljeno izobrazbo na zdravstveni šoli se dijak ne more izobraziti za zdravnika, dijak z opravljenim štiriletnim programom predšolske vzgoje ne more napredovati v osnovnošolskega učitelja, dijak z opravljeno gradbeno šolo pa se ne more izšolati za arhitekta. Omenili smo le nekaj primerov, ki so neurejeni in vzbujajo dileme med dijaki. Posledice takih neurejenih zadev bodo čutile naslednje generacije, predvsem pri pomanjkanju kadrov, tudi v šolstvu.
S sprejetjem stimulativnih ukrepov za pedagoški poklic lahko dosežemo zagotovitev zadostnega števila usposobljenih učiteljev in profesorjev. Kadrovska stiska bo v nasprotnem primeru skozi leta le še izrazitejša. Prav tako je vredno razmisliti o zmanjšanju administrativnih obremenitev profesorjev in ravnateljev.
Pri vseh pomanjkljivostih v slovenskem šolstvu je najbolj skrb vzbujajoče, da dijakom ne zagotavljamo dostojnih razmer za šolanje. Namesto da bi se zgledovali po naprednejših državah, se naše šole soočajo z zastarelo in nesodobno opremo, prostorsko stisko in s pomanjkanjem športnih površin, obenem pa znova in znova stremimo k izboljšanju telesne pripravljenosti.
Na izkušnjah temeljijo rezultati in v aktualnem mandatu Predsedstva DSC budno spremljamo učinke šolskih ukrepov za posamezna področja. V Celju smo že več kot leto dni aktivni pri ozaveščanju o problematiki medvrstniškega nasilja. To je vso Slovenijo pretreslo po strelskem napadu v Srbiji lani, pred tem smo v Celju doživeli pretep deklet v enem izmed nakupovalnih centrov. Po vrsti dialogov o tej temi smo z vseh strani dobili odgovore, kako se bo ukrepalo glede nasilja in groženj. Po letošnji grožnji z napadom je v Sloveniji ta tematika znova postala aktualna. In žal se v letu dni ni naredilo prav nič za izboljšanje dijaške varnosti ter splošnega počutja po slovenskih šolah. Šole in ravnatelji so prepuščeni sami sebi, še posebno ob izrednih dogodkih, dijaška stiska pa je toliko večja. Pogrešamo odzivnost pristojnega ministra in pričakujemo odgovore na vse dileme. Poudarjamo, da smo postavljeni v vlogo nemočnih opazovalcev.
V prihodnje bo po našem mnenju temeljnega pomena krepitev dijaškega sodelovanja pri sprejemanju odločitev o šolskem sistemu. Od pristojnih pričakujemo poslušnost in zagnanost pri dejanjih. Prepričani smo, da lahko le s skupnimi močmi in sodelovanjem vseh deležnikov - stroke, politike, dijakov, staršev in širše javnosti - dosežemo trajne in pozitivne spremembe v našem izobraževalnem sistemu. Dijaki in učenci si ne želimo praznih obljub, ampak dostojnih razmer za šolanje.
Verjamemo, da si Slovenija zasluži kakovosten in sodoben šolski sistem, ki bo dijakom zagotavljal optimalne pogoje za učenje, razvoj in doseganje polnega potenciala.
Nik Slemenšek, predsednik Dijaške skupnosti Celje
