Prejemnikom dodatka za pomoč in postrežbo, ki jim je ta pravica priznana do uveljavitve zakona o dolgotrajni oskrbi, naj še naprej izplačuje Zpiz

Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi je pred parlamentarnimi počitnicami v državni zbor vložilo ministrstvo za zdravje. Prestal je že prvo obravnavo, v kateri je največ kritik letelo na pomanjkanje vira financiranja, včeraj je o njem razpravljal tudi odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide. V soboto ga bo obravnaval še matični odbor za zdravstvo, prihodnji teden pa ponovno državni zbor na izredni seji. Poslanske skupine so že napovedale vložitev dopolnil.

V prvi obravnavi so zakonodajni predlog podprle koalicijske poslanske skupine, prisotna člana poslanske skupine Desus, SNS in poslanca narodnosti. Poslanci LMŠ, SD, Levice, SAB in nepovezani poslanci z izjemo Igorja Zorčiča, ki je kot predsednik DZ vodil sejo, pri glasovanju pa se je vzdržal, so glasovanje obstruirali.

Po predlogu bi sistem dolgotrajne oskrbe sicer ponujal institucionalno oskrbo, oskrbo na domu, oskrbo družinskega člana in denarni prejemek. V vse oblike oskrbe, razen institucionalne, je vključena pravica do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti ter e-oskrba. Dolgotrajno oskrbo naj bi do leta 2024 financirali iz več virov; v blagajno za dolgotrajno oskrbo bi prenesli sredstva, ki so v ta namen že zdaj zbrana v zdravstveni blagajni (3,8 odstotka) in pokojninski, torej dodatek za pomoč in postrežbo (2,2 odstotka). Kar bo manjkalo, pa bo do leta 2025 primaknil državni proračun. Novo zavarovanje za dolgotrajno oskrbo naj bi po predlogu zakona namreč s posebnim zakonom uvedli šele julija 2024. Svet Zpiza je včeraj na izredni seji predlagal, da prejemnikom dodatka za pomoč in postrežbo, ki jim je ta pravica priznana do uveljavitve zakona o dolgotrajni oskrbi, še naprej izplačuje Zpiz. Ne strinjajo se, da bi se storitve dolgotrajne oskrbe financirale iz prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zato predlagajo, da se finančna sredstva, ki bi jih zavod nakazoval nad predvidenim zneskom izplačila dodatka za pomoč in postrežbo, zagotovijo iz državnega proračuna. V svetu zavoda predlagajo tudi, da se bodočim izvajalcem dolgotrajne oskrbe zagotovijo ustrezni roki za izvajanje zakona. Pozvali so ministrstvo za zdravje in ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da amandmaje, ki se nanašajo na poslovanje zavoda, posreduje v parlamentarno proceduro.