Preobrat pri socialnih transferjih: Izglasovani amandma opozicije prekinil sejo državnega zbora

Po dveh dneh žgočih razprav o predlogu zakona o izvrševanju proračunov za leti 2024 in 2025, v katerem sta bila med drugim zapisana le delna uskladitev socialnih transferjev v prihodnjem letu, se je pri glasovanju na koncu zgodil preobrat. Poslanci so izglasovali amandma opozicije, SDS in NSi, in tako se socialni transferji ne bodo usklajevali le 70 odstotno z inflacijo, kot je predlagala vlada in koalicija, ampak 100 odstotno. Na glasovanju je bilo prisotnih le 64 poslancev, 34 jih je podprlo opozicijski amandma, 28 jih je bilo proti. Toda izglasovani amandma opozicije je še vprašljiv zaradi domnevnih zapletov pri glasovanju. Upokojenci pa bodo že januarja dobili za 8,2 odstotka višje pokojnine. Takrat bo že namreč izplačana akontacija. Kolikšna bo redna uskladitev pokojnin pa bo, tako kot določa pokojninski zakon, znano februarja. Takrat se bo opravil morebitni poračun tudi za januar. Z junijskimi pokojninami pa bodo upokojenci prejeli tudi letni dodatek. Ta bo tako kot letos izplačan v petih različnih zneskih. Bo pa višji za pet evrov. Najnižji dodatek bo znašal 150 evrov, najvišji 460 evrov."Ministrstvo za finance zavezalo mošnjiček"Socialni transferji se bodo v letu 2024 uskladili le v višini 70 odstotkov rasti cen življenjskih potrebščin, je še dopoldne na seji pojasnjevala državna sekretarka na finančnem ministrstvu Saša Jazbec.V opoziciji s predstavljenimi možnostmi, kje bo treba privarčevati, niso bili zadovoljni in so predlagali več prerazporeditev. Tudi poslanec Levice Miha Kordiš je pozval k ponovnemu premisleku glede uskladitve socialnih transferjev. "Potrebujemo smelo proaktivno socialno politiko, namesto da se poigravamo z idejami o varčevanju," je dejal o načrtovani neuskladitvi socialnih transferjev, ki jo je odbor za finance v soboto omilil na 70-odstotno uskladitev z rastjo življenjskih stroškov. Napovedal je celo podporo vloženim dopolnilom SDS in NSi, po katerih bi se transferji v celoti uskladili z inflacijo, če ne bo svoje dopolnilo z enako vsebino pripravila tudi koalicija. A ga ni.Suzana Lep Šimenko (SDS) je ocenila, da "uskladitev le za 70 odstotkov ni dovolj. Ni prav, da se varčuje pri najbolj ranljivih skupinah prebivalcev. Tudi ostali poslanci Levice niso bili zadovoljni s predlagano rešitvijo. "Ministrstvo za finance je za kaj več žal zavezalo mošnjiček," je pojasnil Milan Jakopovič, čeprav bi si tudi sam želel uskladitev transferjev v polni višini, a kot je dejal, je bila 70-odstotna uskladitev v danih razmerah največ, kar so uspeli doseči. Razočarana nad tem, kar so uspeli doseči, je bila tudi Nataša Sukič, poslanka in namestnica koordinatorice Levice, ob zavedanju, da je pravilo v vseh koalicijah in vladah, da koalicijske poslanke in poslanci vedno podprejo temeljne proračunske akte ali pač odidejo iz vlade, vmesne poti ni. "In to je razlog, zakaj kljub pelinu v ustih, kljub kepi v želodcu, kljub temu, da moram sramotno poteptati svoja lastna načela, z nepodporo zakonu o izvrševanju proračuna in s kolaboriranjem z amandmajem SDS in NSi, s katerim bi se vzpostavila nenačelna koalicija, ki bi torpedirala to vlado, ne bom sodelovala. Ne bom prispevala k demontaži demokracije v državi," je svoje stališče pojasnila na družabnem omrežju Facebook.Kako naj bi se preoblikovala VzajemnaVodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec je potrdil, da nobeden od poslancev Levice ni povsem zadovoljen, da pa prevladuje razumevanje, da gre vendarle za dosežek v primerjavi s prvotnimi vladnimi načrti in da so tudi konkretne številke predvidene delne uskladitve "za najranljivejše dovolj ugodne", zato so dogovorjeni, da bodo tako zakon o izvrševanju proračunov kot proračuna za prihodnji dve leti podprli. Takšno je tudi stališče izvršnega odbora stranke.Število poslancev se je pri glasovanju močno skrčilo in opozicijski amandma je nato dobil potrebno podporo. Po glasovanju se je seja prekinila. Več poslancev Svobode je trdilo, da so pritisnili tipko proti, medtem ko so v sistemu zabeleženi kot odsotni ali vzdržani. Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je zato sejo večkrat prekinila, vmes so preverili glasovalne naprave, se pogovorili s tehničnimi službami in opravili posvet vodij poslanskih skupin. Nazadnje se je odločila sejo prekiniti. Nadaljevala se bo danes opoldne.Poslanci državnega zbora so imeli na dnevnem redu tudi predlog zakona o statusnem preoblikovanju Vzajemne, kar naj bi se zgodilo z ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje v obstoječi obliki bo ukinjeno 1. januarja 2024, ko bo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) v skladu z julija sprejeto novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju začel zbirati obvezni zdravstveni prispevek. Vzajemna, ki danes 93 odstotkov prometa ustvarja z dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem, naj bi se takrat preoblikovala v delniško družbo in bo lahko, tako je pojasnil finančni minister Klemen Boštjančič, še naprej poslovala. Da bi zaščitili zavarovance, ki po prenehanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ne bodo več imeli zavarovalne pogodbe z Vzajemno, pa je treba sprejeti predlagani zakon.Ta določa, da Vzajemna svojemu ustanovitelju, to je ZZZS, vrne njegov vložek ob ustanovitvi v denarju ali v delnicah. Približno 800.000 zavarovancem pa se bodo izplačali njihovi deleži oziroma bodo dobili delnice preoblikovane družbe. Vlada je denarno poplačilo zavarovancev predvidela za primer, da vrednost posameznega deleža ne presega 70 evrov, nato so člani odbora za finance ta znesek zvišali na 130 evrov, poslanci koalicije pa so vložili dopolnilo za znižanje tega zneska na 120 evrov. V SDS predlagajo, da se statusno preoblikovanje Vzajemne ne izvede, nekaj dopolnil so vložili tudi poslanci NSi.Boštjančič: Razlika je v metodologiji Razlike v ocenah slovenskih proračunskih načrtov, ki sta jih podala Evropska komisija in Fiskalni svet, po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča izhajajo iz razlik v metodologiji. Medtem ko je Fiskalni svet do proračunskih dokumentov zelo kritičen, je komisija slovenski proračunski načrt ocenila kot skladen s priporočili EU. Osnutek načrta proračuna za leto 2024, ki ga je Slovenija v Bruselj poslala 13. oktobra, je v skladu z julija podanimi priporočili Sveta EU, je v oceni, objavljeni v torek, zapisala Evropska komisija. S tem se je Slovenija znašla v skupini držav s skladnimi javnofinančnimi načrti, v kateri so še Ciper, Estonija, Grčija, Irska, Španija in Litva. Fiskalni svet pa je že oktobra ocenil, da bo javnofinančna politika tudi v naslednjih dveh letih ostala ekspanzivna in prociklična, kar je neustrezno, ne zagotavlja spoštovanja fiskalnih pravil in je tudi v luči boja proti inflaciji v nasprotju z denarno politiko v evrskem območju. Državni zbor je sicer o proračunih za leti 2024 in 2025 glasoval pozno sinoči. (dr)

Preobrat pri socialnih transferjih: Izglasovani amandma opozicije prekinil sejo državnega zbora

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano