Preporod po strahotnem požaru na kmetiji Bindiš v Vuzenici: "Ko vidiš, da nisi sam, je precej lažje"

Urška Polanc Urška Polanc
27.02.2023 05:30

Hvaležna za vso pomoč je mlada družina Jureta Šavca z mamo Marino iz Vuzenice, ko so si lahko samo v nekaj mesecih na novo zgradili velik hlev, ki jim je skupaj z živino pogorel na začetku preteklega leta.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Hlev so zgradili že nekaj mesecev po požaru, smo izvedeli od gospodarja kmetije Jureta Šavca.
Urška Polanc

Dobro leto je minilo od strahotnega požara na kmetiji Bindiš v Šentjanžu nad Dravčami v občini Vuzenica, ko je družini Šavc na domačem pragu zgorel velik hlev z glavnino živali. Vzrok požara je bil vžig akumulatorja na avtu. Na petstotih metrih nadmorske višine, ki ponuja čudovite razglede, nas je letos pričakal povsem drugačen prizor, ko smo pred novozgrajenim velikim hlevom pozdravili mamo Marino. Da so ga zgradili že nekaj mesecev po požaru, smo nato izvedeli od gospodarja kmetije Jureta Šavca.

"Pet dni je trajalo, da smo vse očistili, porušili, nato smo začeli na novo. Tri mesece nismo počivali niti en dan, delali smo vse sobote in nedelje. Hvala bogu, da je bila tako mila zima, če bi to bilo letos, ne bi mogli narediti nič. Pristopili so vsi prijatelji, sorodniki, domačini, vsak dan nas je bilo po 30, 40, ko smo pokrivali streho, nas je bilo celo 50. Občina nam je pokrila streho, namenili so nam 25 tisočakov, sicer pa so pomagali vsi, cela Slovenija, skoraj 50 tisočakov smo prejeli z računa Rdečega križa. Kamorkoli sem se obrnil, sem dobil pomoč. Prvi tedne je bilo težko, a potem, ko vidiš, da nisi sam, je precej lažje," nam je povedal ganjen in hvaležen.

Hlev je takšen, kot je bil prejšnji, le del, ki jim služi kot strojna lopa, zdaj ni lesen, ampak zidan, betonski.
Urška Polanc

Delo so tako končali aprila lani, maja pa že pripeljali prve telice. "Več kot polovico hleva smo lahko zgradili s sredstvi občine in Rdečega križa, dobili smo tudi od zavarovalnice, zamenjali smo lahko okna, ki so zaradi vročine ob požaru popokala na naši hiši, in kupili nove stroje, ki so pogoreli. Brez pomoči vseh ne bi zmogli, ni variante," je dodal.

Požar preživela le ena krava

Da je hlev takšen, kot je bil prejšnji, le del, ki jim služi kot strojna lopa, zdaj več ni lesen, ampak zidan, betonski. "V tem primeru bi, če bi zagorelo, vsaj nekaj ostalo. Prej je bilo večinoma vse leseno," je dodal. Posebej tragično je bilo, da so bile v požaru ujete tudi živali. "Najbolj grozno je bilo, ko so naslednji dan odstranjevali in na kup nosili njihove ostanke. Saj so jih dosti rešili, a njihove poškodbe so bile prehude, gledali smo jih, kako so padale skupaj in ob tem stokale," se spominja mama Marinka. Od vseh 30 krav je preživela le ena.

"Zdaj je čisto v redu, spet bo telila, tudi lani februarja, mesec po požaru, je. Veterinar nam je tudi za to dejal, da ne bo živela dolgo, a smo jo kar pustili, ker se je tako dobro držala in bila korajžna. Imela je samo nekaj blažjih opeklin. Mogoče, da je bila ob požaru kje bolj pri vratih, ne vem," je še dodala.

Urška Polanc

Na najrazličnejše načine so družini pomagali po požaru, s kmetije v Jakobskem Dolu so jim celo podarili tri teličke, ki so nas veselo pozdravili v novem hlevu. Devetnajst glav govedi imajo danes, ravno v nedeljo pa je njihova prva telica skotila dvojčka. "Zdaj jih je 21, še osem pa jih bo telilo," je povedal gospodar. Govedo, ki ga prodajo naprej - ne ukvarjajo se s predelavo, saj pravijo, da na Koroškem ni dovolj kupne moči -, predstavlja njihov glavni vir dohodkov, imajo še prašiče, a le zase.

Ob delu na kmetiji večina še v službo

Celotna kmetija je velika 48 hektarjev, a ker gre za gorsko kmetijo, so tu pogoji precej drugačni, težji. "Imamo le enajst hektarjev obdelovalnih površin, pa še to moramo več kot polovico obdelati na roke. Če bi bila tu ravnina, bi bilo povsem drugače. Težko preživiš samo od kmetije, mogoče, da bodo enkrat boljši časi, tako kot je zdaj, ne gre, vsak dan slišimo, koliko jih vse skupaj opusti. Kar veliko kmetij je na tem območju, a da se ukvarjajo samo s kmetijstvom, jih je samo nekaj, večinoma vsi hodijo v službo," je povedal Šavc, ki ob delu na kmetiji prav tako hodi še v službo.

Veseli ga, da imajo zagon za delo tudi njegovi otroci, najstarejši sin, star petnajst let, mu že precej pomaga. Imajo tudi 37 hektarjev gozda, kjer pa imajo zdaj vsa leta od vetroloma, ki jim prav tako ni prizanesel, hude težave z lubadarjem. "Les ni kvaliteten, za hlodovino, ko bi lahko dobili 100 ali še več evrov za kubik, dobimo zdaj 40. Videli bomo letos, ko je bila malo ostrejša zima, če bo kaj boljše, prejšnje zime je vse preživelo," je povedal. Mama Marinka je spomnila še na žled, ki jim je polomil ogromno drevja: "Vse nas je že doletelo, a če tako pogledaš, smo lahko še srečni, resnično ubogi so zdaj tisti pod ruševinami po potresu."

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta