Prepričana, da si vsak zasluži jesti boljši kruh

Kruh. Nekaj tako vsakdanjega, samoumevnega. A prava umetnina, ko ga speče Anita Šumer. Slovenjgradčanka, ki je s prvo knjigo o zdravi pripravi kruha povzročila pravo drožomanijo, je tik pred izidom tretje, poimenovala jo je Umetnost krašenja kruha. Idejo zanjo je dobila že leta 2017, ob izidu prve, a je nato nekaj let fermentirala. "Vredno je bilo počakati. Kako naj kruh krasimo, če sploh ne vemo, kako ga narediti? Zato sem najprej izdala prvo knjigo Drožomanija, tole sem nameravala izdati kot drugo, a mi je dobra prijateljica in stilistka Barbara Remec svetovala, naj raje pred tem napišem nadaljevanje prve knjige. Naslovila sem jo Slana in sladka drožomanija. Prva knjiga je osredotočena na kruh, v drugi pa se pomaknemo k pecivu, kolačem, piškotom. Vsebine je tako dovolj, da lahko zdaj damo piko na i in vse skupaj lepo okrasimo," razlaga vedno nasmejana Anita Šumer.

Drožič in drožšpohtl

Tretja knjiga je namenjena skoraj izključno krašenju. "Ampak se ne omejuje na ljubitelje peke z drožmi, temveč bo prav prišla tudi tistim, ki kruh pečejo s pekovskim kvasom. Vsem, ki radi ustvarjajo, ki imajo radi lepoto, svetlobo, umetnost. Brigita Rajšter iz Koroškega pokrajinskega muzeja je dejala, da kruh s to knjigo pridobiva novo dimenzijo," pravi Šumerjeva. Pa moraš biti za kreacijo takšnih umetnin spreten? "V knjigi je opisanih pet tehnik, ki so razdeljene po težavnosti. Najpreprostejši način krašenja kruha je šabloniranje. Šablone si lahko naredimo sami, lahko jih tudi kupimo. Dobro je, če pred šabloniranjem površino testa nekoliko navlažimo, saj se bo posip bolje prijel. Posipamo lahko z moko, kakavom in podobnim. Nato šablono nežno dvignemo in zadržimo dih, da kaj ne potresemo. Priljubljeno je tudi zarezovanje, ki je najobsežnejše poglavje v knjigi. Z njim imam največ izkušenj. Zarezovanje je pravzaprav nujen korak pri peki kruha, saj tako kruh doseže maksimalno prostornino. Pri tem je pomembna globina reza, tudi kot, pod katerim zarežemo," razloži. Najboljši za zarezovanje je njen nož drožič, med pripravo testa pride prav tudi drožšpohtl. Pri snovanju obeh produktov se je povezala s Korošcema Majo in Gregorjem Bošnikom, ki ustvarjata pod blagovno znamko MG leseno darilo.

Knjige Anite Šumer niso priljubljene le v Sloveniji, izšle so namreč še v petih svetovnih jezikih, skupaj jih je prodala že okoli 35 tisoč izvodov. Več kot deset tisoč izvodov prve je prodala v Sloveniji, spomladi so jo že petič ponatisnili: "Vesela in hvaležna sem, da je toliko ljudi, ki jih zanima zdrav način peke." Za pravi razmah, kar nekakšno eksplozijo peke z drožmi pa je poskrbela epidemija koronavirusa. "Veliko ljudi se je spoznalo z drožmi in posledično z boljšim, bolj zdravim in lažje prebavljivim kruhom. Korona nam je omogočila, da smo si vzeli čas in se posvetili stvarem, ki se jim mogoče sicer ne bi v tolikšni meri."

Tudi sama se je hitro prilagodila, načrtovane delavnice v Avstriji in Aziji je morala odpovedati, a je vse skupaj hitro preselila na splet. Pravi, da je tudi takšen način dela odličen. Delavnice se navadno začnejo v petek, pri čemer Šumerjeva tudi popolnim začetnikom zagotavlja, da bodo v nedeljo zjutraj na mizi imeli kruh. "Droži pošljem po pošti, v petek jih aktiviramo, v soboto zamesimo, v nedeljo je na mizi kruh. Na zoomu se dobimo petkrat, platforma pa je odlična, saj v realnem času opazujem, kako droži delujejo," razloži sogovornica. Njene droži, poimenovala jih je Rudl, imajo že več kot štiri tisoč potomcev. Od leta 2019 so kot edine slovenske tudi v prvi in edini knjižnici droži na svetu v belgijskem St. Vithu.

Ljubezen se je množila

Peka z drožmi je za Anito Šumer postala način življenja. Prepričana je, da si vsak zasluži jesti boljši kruh. Velik ali pa celo ključen del njene zgodbe je pokojni mož Sašo. Zaradi njega, odstranili so mu žolčnik, je leta 2012 v prvi vrsti začela. Ljubezen do droži pa se je od takrat le množila. V tem času je delavnice o peki z drožmi vodila v več kot desetih različnih državah. Njena prva knjiga Drožomanija je prejela nagrado za najboljšo knjigo o kruhu na svetu, v Londonu so predvajali dokumentarni film o peki z drožmi, zgodila so se številna prijateljstva. Droži so ji bile v oporo tudi ob smrti moža. Še vedno od vsake prodane knjige dva evra nameni v dobrodelne namene. In še vedno je njen zaščitni znak kita, za katero pravi, da ni le praktična in higienska, ampak tudi ženstvena. Projektov, zagotavlja, ji tudi v prihodnosti ne bo (z)manjkalo. Morda pa se bo njen kruh, ki je, mimogrede, odličen, nekoč dalo kupiti celo pri kakšnem slovenskem trgovcu. "Možnosti puščam odprte," se nasmehe.